Prasica, slabšalni izraz za žensko

NAGRADO VELIKI PLAN prejme Liza Marijina za vlogo Eve v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko

Liza Marijina je Eva: je točna in natančna igralska bravura. Sprehaja se med stanji in situacijami z močno igralsko prezenco, karizmo in neverjetno lahkotnostjo, hkrati pa z občutkom, da ves čas pripoveduje zgodbo. Liza Marijina je še enkrat dokazala, kako močno in natančno občuti jezo generacije, ki na videz noče odrasti, čeprav ji je vse kristalno jasno. V liku Eve s svojo neizprosno neposrednostjo in jebivetrstvom »ubija« in »kolje« vse okrog sebe, obenem pa v njej začutimo strah, negotovost in globoko hrepenenje. Eva Lize Marijine je vse, kar mora biti, in še več.

Tijana Zinajić, filmska, televizijska in gledališka režiserka, je s svojim samostojnim filmskim prvencem Prasica, slabšalni izraz za žensko ustvarila film, ki je popularen, ne da bi bil populističen, zabaven, ne da bi podcenjeval gledalca, in provokativen, ne da bi pri tem pozabil biti človeški. Eksistencialna stiska mlade ženske je v filmu predstavljena z eksplozivno energijo in smislom za humor, s pravo mero provokativnosti in optimizma. Film odlikuje tudi raznovrsten izbor filmske glasbe, ki izrisuje zemljevid sodobne urbane zvočnosti našega prostora.

Film, ki nas je nabolj presenetil in očaral. Film, ki poka od energije, življenja in naklonjenosti do svojih likov. Ne igra na karto v evropskem art filmu trendovskega minimalizma, ampak izrablja vse, kar se mu ponuja – od plazu besed do tišine, od plesa do posedanja v mali kuhinji in drogeraških tripov. In v vsem je dober. To je film sijajno zrežiranega igralskega ansambla, dinamike in neke čisto nove, sveže filmske energije.

Povprečna ocena: 4,74

Liza Marijina je še enkrat dokazala, kako močno in natančno občuti jezo generacije, ki na videz noče odrasti, čeprav ji je vse kristalno jasno. V liku Eve s svojo neizprosno neposrednostjo in jebivetrstvom »ubija« in »kolje« vse okrog sebe, obenem pa v njej začutimo strah, negotovost in globoko hrepenenje.

Anuša Kodelja nas v vlogi Nine popolnoma očara s svojo svežino, razigrano drznostjo in izjemnim občutkom za humor. Postane naša »bestička«, sorodna duša, s katero bi odšli na konec sveta – ali pa vsaj do Berlina.

Scenarij je anarhičen in analitičen. Ironičen in samokritičen. Psovaški in umetniško ambiciozen. Feminističen in falusoiden. Iskren in prevarantski. Trezen in pijan. Drogiran in čist. Abstinenčen in »jebački«. Kot življenje.

Nagrado za najboljšo scenografijo prejme Neža Zinajić za film Prasica, slabšalni izraz za žensko. Številne lokacije, med njimi mnoge in vsem dobro znane ljubljanske vedute, študentska stanovanja, galerijski in zabaviščni prostori, stranišča in ordinacije, vse se odlično vklaplja v eklektični slog filma in vse deluje avtentično ter podpira like in režijo.

Nagrado za najboljšo kostumografijo prejme Matic Hrovat za film Prasica, slabšalni izraz za žensko. Za ulično modo, prenešeno v filmsko kostumografijo, ki odlično oriše like, zataknjene med otroštvom in odraslostjo.

In a feature film.