Birma In preproduction Q2 2026

Birma, postavljena na slovensko podeželje, kjer vlogo osrednjega junaka (od)igra skupnost, predstavlja obet za celovečerec o tisti Sloveniji, ki (še) nima svojega filma, kar že samo po sebi govori o relevantnosti filma. Igrivo dogajanje se posveča času priprav na tradicionalen, v slovenski kulturno-civilizacijski tradiciji dodobra zasidran obred, ki hkrati simbolizira prehod v odraslost. Scenarij duhovito prepleta univerzalne medsebojne odnose v lokalni skupnosti in izvirno ter nevsiljivo obuja nekatere podobe iz slovenske filmske zgodovine. Morda je še nekaj rezerve v detajlih, ki bi prispevali k še večji duhovitosti nekaterih dogodkov. Veljalo bi tudi še bolj osmisliti niz zadnjih podob v filmu, s katerimi bo gledalec odšel iz kina, saj so lepa priložnost za konkretnejšo obuditev nekaterih, v predhodnem dogajanju nastavljenih emocij. Osebe v filmu so, kljub nekaterim namernim stereotipom, socialno in značajsko dovolj raznolike, predvsem pa so predstavljene z dobršno mero blagodejne naklonjenosti. Ob tem naj pohvalimo še to, da scenarij na začetku vsebuje opis oseb, kar bralcu omogoča dobro preglednost nad številnimi filmskimi liki. Ob ustrezni realizaciji film lahko pritegne znatno število gledalcev različnih generacij v kina po državi in doseže vsaj televizijsko distribucijo tudi v tujini, s premišljeno strategijo pa bo lahko deležen tudi programsko ustreznih mednarodnih festivalov.

Scenarij govori o skupnosti, ki se konstituira tudi prek svojih ustaljenih, pa zmeraj znova drugačnih in vznemirljivih obredov, kakršna je v odmaknjeni vasi birma. Velik dogodek naplavi in razgali najboljše in najslabše v ljudeh, saj so vanj vključene vse generacije in različni posamezniki. Film nastavi antropološko-etnološko situacijo zato, da razvije barvito fikcijo različnih fenomenov, značajev in odnosov v zgoščenem dogajanju. Ob tem premišljeno dodaja lokalno barvo in nastavi ironično ogledalo družbi. Izvirna zamisel ponudi bogato in univerzalno tematiko na način, da temeljito obravnava avtentično skupnost, v kateri trčijo močna tradicija in sodobni vplivi, versko prepričanje in potreba po svobodi.
Dramaturška struktura ne operira s posebnimi sredstvi, saj naracijo dokaj organsko oblikujejo kronološki potek dogajanja in posamezni prizori v njem. Zgodba je prepričljiva, ker operira z realnim okoljem in mimetično posnema stvarnost. Liki so plastični in živi, zato so tudi napetosti in povezave med njimi stvarno dinamični, dialogi pa ustrezno organsko vpeti v dogajanje. Vizualni del obeta pisan film.
Film je prav zaradi temeljite in razumevajoče predstavitve majhne skupnosti, ki predstavlja svet v malem, lahko privlačen za različna občinstva ne glede na njihovo geografsko umeščenost in generacijsko pripadnost.

Birma je že v tej fazi dobro vizualiziran scenarij, umeščen v zanimivo okolje, poln živahnih, človeških zgodb neke majhne, dinamične vaške skupnosti. Je zgodba o Slovencih, ki pa v najboljših trenutkih spominja na mehkejšo plat skandinavske kinematografije. Do svojih likov je spoštljiv, kljub občutljivim tematikam religije in odraščanja ne naseda na trenutno vse preveč popularno šokiranje, ampak ostaja človeški. Komisija priporoča, da se v procesu razvoja osredotoči predvsem na osnovni konflikt - manjka prisotnost oponenta, antagonista, nekoga, ki temu nasprotuje, saj povsem enoten odnos do birme in njenega ideološkega ozadja ostaja nerealen in zato neprepričljiv kljub majhni in dokaj zaprti vaški skupnosti (saj mladi prav v času sodobne tehnološke povezanosti in zaradi šolanja in služb izkusijo urbano okolje). Sicer bo film ostal na posrečen, filmičen, človeški in zabaven način predstavljen etnografski material. Scenarista naj bosta tudi pozorna na količino stranskih zgodb, saj se včasih zdi, da celotno strukturo vleče v serijo.