Slovenski filmski ustvarjalci na letošnjem 76. Berlinalu

Slovenija je letos ponovno zastopana v sklopu Perspektive, kjer je v tekmi za nagrado celovečerni severnomakedonski-srbsko-slovenski igrani film 17 makedonske režiserke Kosare Mitić. Režiserka o svojem filmu pravi: »Že od samega začetka sem vedela, da to ni zgodba, ki bi jo lahko ›posvojila‹. Resnični dogodek, na katerem temelji film 17, ima pomen, ki presega kinematografijo, zato je bila moja prva odgovornost etična, ne umetniška. Nisem želela rekonstruirati dogodkov ali soditi, temveč ustvariti prostor za poslušanje. Distanco sem izbrala kot obliko spoštovanja. Fikcija mi je omogočila zaščito vpletenih in preprečila zreduciranje kompleksne resničnosti na eno samo pripoved, s čimer sem pozornost od tega, kar se je zgodilo, preusmerila na molk in mehanizme, zaradi katerih so nekatere zgodbe slabo slišane. Na formalni ravni sem se zavestno upirala senzacionalizmu ter raje delala z odsotnostjo in zadržanostjo. Tisto, kar ostaja nevidno ali neizrečeno, odraža načine, kako je nasilje pogosto normalizirano ali prezrto. Film ne ponuja odgovorov – od gledalcev zahteva, da prevzamejo odgovornost za molk, ki ne izgine.«

Kot smo že poročali, se je v tekmovalni program kratkih filmov letošnjega 76. filmskega festivala Berlinale uvrstil kratki animirani film Kozmonavti režiserja Lea Černica. Oba filma bosta na festivalu imela svetovno premiero.

Slovenska manjšinska soprodukcija 17 pripoveduje o sedemnajstletni Sari, ki ima na šolskem izletu skrivnost. Ko izlet uide izpod nadzora in Sara postane priča spolnemu napadu na sošolko, se med dekletoma splete globoka vez, ki ju bo zaznamovala za vse življenje. Scenarij sta napisala režiserka in Ognjen Sviličić. V filmu igrajo Eva Kostić, Martina Danilovska, Eva Stojčevska, Petar Manić in drugi. Pri filmu so sodelovali še: direktor fotografije Naum Doksevski, montažer Dejan Smileski, kostumografinja Žaklina Krstevska, oblikovalka maske Karla Lazić, mešalec zvoka Julij Zornik, snemalec zvoka Aljaž Lukan. Glavni producent je makedonski Black Cat Production, slovenska soproducenta sta Vlado Bulajić in Lija Pogačnik iz produkcijske hiše December. Bulajić je ob tem povedal: »Film 17 režiserke Kosare Mitić sloni na resnični zgodbi, ki pa je tako pretresljiva, da se tudi kot filmska pripoved zdi težko verjetna. Režiserka jo je spretno prenesla v film, ki ga odlikujejo odlična režija in mlada igralska zasedba ter dinamična kamera in hrabra montaža. Takšne ekranizacije življenjskih zgodb niso pogoste, zato sva s soproducentko Lijo Pogačnik ponosna, da sva del tega projekta. Izjemno sva vesela, da so to prepoznali tudi selektorji berlinskega filmskega festivala.« Soproducent je še srbski Art and Popcorn. Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, Filmske agencije Severne Makedonije in Filmskega centra Srbije. Letošnji program Perspektive obsega enajst svetovnih premier, eno mednarodno in eno evropsko premiero, ki skupaj predstavljajo filme iz 22 držav. Šest filmov so režirale ali sorežirale ženske. »Navdihujoče je bilo opazovati, kako so naši gledalci in strokovni gostje v letu 2025 sprejeli novi tekmovalni program Perspektive. Številni filmi in filmski ustvarjalci iz tega programa so v enem samem letu dosegli prebojno mednarodno priznanje. Tudi v letu 2026 boste v programu našli osupljive talente ter filme, polne srca in dih jemajoče ustvarjalnosti. Festivali imajo ključno vlogo pri odkrivanju naslednje generacije velikih ustvarjalcev in ob ogledu debitantskih filmov v tem programu smo navdušeni nad prihodnostjo,« pravi direktorica festivala Tricia Tuttle.

Lani je program Perspektive odpiral prvenec Kaj ti je deklica scenaristke in režiserke Urške Djukić, ki je tudi prejel nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov Fipresci za najboljši film v tem programu. Bil je tudi nominiran za Evropsko filmsko nagrado v kategoriji celovečernih igranih filmov za najboljši prvenec.

V program Forum Expanded, ki ponuja odprto platformo za raznolike filmske formate in prakse, ki segajo na področja vizualne umetnosti, gledališča, performansa, glasbe in medijev pa se je uvrstila slovenska vizualna umetnica Lena Kocutar s svojo dvokanalno video instalacijo z naslovom Sonce, ki je padlo v vodo. Le ta dokumentarno pripoved prepleta s fikcijo. »Video instalacija prevprašuje gonilne sile tehnološkega razvoja. Zanima me, kaj preživi, ko se ohrani nek objekt, zgrajen, da bi podpiral vojaško industrijo fašistične okupacije. Ker zadnjih deset let živim v Berlinu, mi veliko pomeni, da bo instalacija del enega večjih kulturnih dogodkov v mestu. Hkrati pa ravno v neposredni bližini razstavišča, v Berlinskem okrožju Wedding, prvič po drugi svetovni vojni, Rheinmetall, nemški proizvajalec orožja, danes načrtuje popolno preusmeritev nekdanje tovarne avtomobilskih delov v proizvodnjo vojaške opreme. Festival je tako vpet v okolje, hkrati pa odpira prostor za izmenjavo med mednarodno javnostjo in umetniki,« je povedala Kocutar.

Delo, ki bo na festivalu imelo svetovno premiero, spremlja človeško prisotnost na stičišču intimnega, mehanskega in političnega. Izhodišče instalacije je zgodba o izgradnji hidroelektrarne, ki jo pripoveduje otrok. 

Že pred začetkom druge svetovne vojne je nacistična Nemčija načrtovala razširitev energetske infrastrukture v kasneje priključenih in okupiranih ozemljih. Gradnja hidroelektrarne Mariborski otok se je začela pod okupacijskim režimom in bila dokončana leta 1960 v Jugoslaviji. Elektrarna bo zdaj napajala podatkovni center in superračunalnik s tovarno umetne inteligence, ki je trenutno v izgradnji.

Film je deloma posnet s termično kamero, ki toploto prevaja v očem vidno podobo. Takšen pogled razkriva prisotnost, ki vztraja, briše meje med notranjim in zunanjim, živim in neživim, ter ponuja uvid v svet, ki se segreva.

Vizualna umetnica Lena Kocutar (rojena leta 1997 v Mariboru) živi in dela v Berlinu. Študij je zaključila na Akademiji za vizualno umetnost v Berlinu, kjer se je osredotočala na večmedijsko umetnost. S filmom, zvokom in besedo raziskuje razmerja med tehnologijo, naravo in kulturo. Za diplomsko delo Sonce, ki je padlo v vodo (2025), je prejela nagrado, ki jo vsako leto podeli skupnost Karla Hoferja (Freundeskreis der UdK Berlin Karl Hofer Gesellschaft).

Forum Expanded vključuje program kratkih in celovečernih filmov, razstave, odrske dogodke in okrogle mize. V tesni povezavi s političnimi in družbenimi impulzi sekcija vzpostavlja okvir za mednarodni diskurz, ki odpira možnosti za novo razumevanje kinematografije ter njeno trajnostno preoblikovanje.

Vir: Slovenski filmski center