Nasvidenje v naslednji vojni in predstavitev zbornika Zmeraj znova: zbornik o slovenski kinematografiji ob 30. obletnici samostojne Republike Slovenije

Med najpomembnejšimi dejavnostmi Slovenske kinoteke je skrb za to, da lahko filmska umetnost kljubuje času, ki tako v materialni kot tudi v duhovni obliki načenja filmski trak in s tem tudi naš spomin. Zato smo še posebej ponosni, da nam je v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS in Slovenskim filmskim centrom uspelo digitalno restavrirati film Nasvidenje v naslednji vojni, ki ga je leta 1980 po romanu Vitomila Zupana Menuet za kitaro posnel režiser Živojin Pavlović.

Svečana premiera digitalno restavriranega filma bo v torek, 7. septembra, ob 19.30 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Na njej bomo film doživeli v kinotečni rubriki Nova svetloba ter v integralni in neokrnjeni podobi. Z nami bodo glavni igralec filma Metod Pevec in nekateri drugi ustvarjalci ter sodelujoči pri restavriranju filma.

Nasvidenje v naslednji vojni (Živojin Pavlović, 1980)

Med počitnicami v turistično razigrani Španiji se srečata nekdaj smrtna sovražnika: slovenski partizan Berk in nemški vojak Bitter. V njunih dialogih oživijo spomini na krut in absurdov poln vojni čas, pogovori se prepletajo z živimi podobami spominov na ljudi in dogodke, na čas, poln poguma in oropan strahu. V glavni vlogi kot netipičen partizanski lik blesti priznan filmski režiser Metod Pevec, ki je svojo filmsko pot mnogoterih talentov začel kot igralec. Film, posnet po romanu Menuet za kitaro Vitomila Zupana, poleg večplastne zgodbe in sporočilnosti odlikujeta produkcija epske širine in inovativna lirična režija. Nasvidenje v naslednji vojni po mnenju številnih kritikov, strokovnjakov in splošne javnosti velja za enega najboljših slovenskih filmov, toda politično-kulturna oblast mu je po premieri zaradi kontroverzne obravnave junaštev druge svetovne vojne namenila gluho uho in pozabo – filma sicer niso »dali v bunker« ali ga cenzurirali, a so ga namenoma spregledali, le redko prikazali in obravnavali zgolj z ideološkega, ne pa s filmskega gledišča.

Izvajalci restavratorskih del so bili Roman Marinko (Slovenski filmski arhiv – priprava filmskega gradiva za digitalizacijo), Bojan Mastilović, Alja Lucian in Luka Orel (Iridium Film – digitaliziranje in digitalno restavriranje slike), Laboratorij za restavriranje filmov L'immagine Ritrovata, Bologna (digitaliziranje zvoka) in Borut Berden (Studio Ritem – digitalna obdelava zvoka). Člani strokovne skupine pri projektu so bili: Ivan Nedoh (vodja projekta in vodja arhivskega oddelka Slovenske kinoteke), Timotej Lah (konservator restavrator, Slovenska kinoteka; pod mentorstvom Nadje Šičarov – Avstrijski filmski muzej in Gorazda Melajiča – Narodni muzej Slovenije), Rado Likon – Združenje filmskih snemalcev Slovenije (direktor fotografije), Julij Zornik (oblikovalec zvoka), Matjaž Ivanišin (režiser), Nerina T. Kocjančič (svetovalka, Slovenski filmski center) in Metod Pevec (svetovalec). Filmsko arhivsko gradivo, vključno z izvornim materialom (kamera negativom) in referenčno kopijo, po kateri so bile izvedene barvne korekcije, hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije. Sam projekt ni predstavljal večjih izzivov, saj je bil izvorni filmski material dokaj dobro ohranjen. Največ skupnega truda je zahtevalo izvajanje barvnih korektur, pri katerem smo se z novimi metodami poskušali čim bolj približati prvotni podobi filma.

Slovenska kinoteka je letos na podlagi poziva Ministrstva za kulturo k oblikovanju Programa digitalizacije in digitalnega restavriranja slovenske filmske dediščine za leti 2021 in 2022 prevzela vodenje digitalnega restavriranja slovenske filmske dediščine, pri tem pa tesno sodeluje s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS, ki hrani in varuje filmsko arhivsko gradivo, in Slovenskim filmskim centrom, ki je lastnik materialnih pravic pri eksploataciji slovenskih filmov, posnetih do leta 1993. Do konca prihodnjega leta bomo tako digitalizirali oziroma digitalno restavrirali še naslednje filme: Vesna (František Čap, 1952), Ne čakaj na maj (František Čap, 1957), Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (Karpo Godina, 1982), Srečno, Kekec! (Jože Gale, 1963), Kekčeve ukane (Jože Gale, 1968), Ples v dežju (Boštjan Hladnik, 1961), Na papirnatih avionih (Matjaž Klopčič, 1967) in Kavarna Astoria (Jože Pogačnik, 1989). Prednostni seznam je nastal v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS in Ministrstvom za kulturo.

Pred premierno projekcijo restavriranega filma Nasvidenje v naslednji vojni bomo ob 18. uri v stekleni dvorani Lili Novy Cankarjevega doma predstavili knjigo Zmeraj znova: zbornik o slovenski kinematografiji ob 30. obletnici samostojne Republike Slovenije, ki ga je v letošnjem jubilejnem letu izdal Slovenski filmski center v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Zbornik je uredila Nika Gričar, avtorji prispevkov pa so: dr. Peter Stanković, Zdenko Vrdlovec, Mateja Valentinčič, dr. Andrej Šprah, Špela Barlič, Jasmina Šepetavc, Nerina T. Kocjančič, Miran Zupanič, Koen Van Daele, Ženja Leiler Kos in Nika Gričar.

Projekt je financiralo Ministrstvo za kulturo RS. Sporočilo za javnost so pripravili v Slovenski kinoteki.
Vir: Slovenski filmski center