BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Danes se je zaključil 67. festival v Pulju, na katerem je režiser Metod Pevec v tekmovalnem programu manjšinskih hrvaških koprodukcij prejel zlato areno za režijo celovečernega igranega filma Jaz sem Frenk. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da je: »Slovenski filmski režiser, scenarist, igralec in književnik Metod Pevec režiral impresiven film o spopadu idealizma posameznika in krutosti post tranzicijskega časa.« Jaz sem Frenk je tranzicijska zgodba o najdenih milijonih in politični ideologiji, ki razdvajajo tudi najtesnejše družinske vezi. Zgodba spremlja Frenka Mavriča, ki na zapuščinski razpravi po očetu ugotovi, da je pokojniku, ki je bil svojčas pomembna oseba v ozadju slovenskega osamosvajanja, na švicarskem bančnem računu ostalo nekaj milijonov pomanjkljivo opranega denarja. Frenkov nekoliko mlajši brat, ki se je pravočasno prilagodil družbenim spremembam, bi s pripadajočo dediščino brez predsodkov dokapitaliziral svoje poslovne ambicije. Frenk, ki ostaja zvest svojim socialističnim vrednotam, pa začne odkrivati nečedno ozadje te dediščine. Milijoni med bratoma vnamejo nepomirljiv spor, v katerem se odražajo številni družbeni konflikti sodobne Slovenije. Vloga Frenka Mavriča je pripadla Janezu Škofu, njegovega brata igra Valter Dragan. V filmu nastopa prepoznavna ženska zasedba: Katarina Čas, Mojca Partljič, Mojca Ribič, Anja Novak, Maruša Majer in Nina Valič, pridruži pa se jim še cela vrsta drugih velikih igralskih imen, med njimi Radko Polič, Primož Pirnat, Davor Janjić in Uroš Smolej. Producent filma je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo, soprodukcijski partnerji so Baš Čelik iz Srbije, Interfilm iz Hrvaške in Small Moves iz Severne Makedonije.
Igralec Goran Bogdan pa je prejel zlato areno za igralsko stvaritev vloge Nikole v manjšinskem soprodukcijskem celovečernem filmu Oče režiserja Srdana Golubovića. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da gre za: »Prefinjeno in čustveno izvrstno odigrano vlogo očeta, ki se bori za svoje otroke.« Film je prav tako prejel nagrado občinstva poimenovano zlata vrata Pulja z najvišjo povprečno oceno. Gre za srbsko - francosko - nemško - hrvaško - slovensko - bosansko soprodukcijo. Slovenski soproducent je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo. Ženska stoji pred tovarno z dvema majhnima otrokoma in grozi, da se bo zažgala, če možu Nikoli ne izplačajo preostalih plač in odpravnine. Ker se nihče ne odzove, se res zažge. Otroka kričita in jokata. Ko Nikolo obvestijo, kaj se je zgodilo, odhiti v tovarno. Izve, da je žena v bolnišnici, otroka pa je center za socialno delo odpeljal k rejniški družini. Nikola odkrije, da se za odločitvijo centra za socialno delo skriva korupcijska veriga: direktor je poslal otroka v svojo vas, k svoji družini in sosedom ter si prisvojil del denarja, ki ju zanju plačuje država. Iz protesta in obupa se Nikola odpravi peš v Beograd na ministrstvo iskati pravico zase in svoja otroka. Scenarij za filma sta napisala Ognjen Sviličić in Srdan Golubović. V filmu poleg nagrajenega Gorana Bogdana igrajo še: Boris Isaković, Nada Šargin, Milica Janevski, Muharem Hamzić, Ajla Šantić, Vahid Džanković, Milan Marić in Nikola Rakočević. Poleg Vertiga so soprodukcijske hiše še Neue Mediopolis Film, ASAP Films, Propeler Film, SCCA/pro.ba, ZDF Arte in Arte France Cinema. Film se je na letošnjem Berlinalu uvrstil v uradni programski sklop Panorama in je na taistem festivalu prejel nagrado za najboljši film po izboru Ekumenske žirije in nagrado občinstva.
Osrednji filmski hrvaški festival je potekal od 29. 8. do 4. 9. Za glavno nagrado zlato areno je letos tekmovalo 17 celovečercev, med njimi poleg nagrajenega filma Metoda Pevca tudi slovenski celovečerni igrani filmi Ne pozabi dihati Martina Turka, Korporacija Mateja Nahtigala, Vsi proti vsem Andreja Košaka ter že omenjena manjšinska soprodukcija Oče Srdana Golubovića in Sin Ines Tanović. Več o vseh festivalskih nagradah je dostopno na tej povezavi.
Vsi filmi so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.
Vir: Slovenski filmski center
