Turneja

Leto 1993, najhujši vojni časi v Bosni in Hercegovini. Manjša skupina igralcev iz Beograda, ki se sploh ne zaveda, kaj se dogaja, gre na lov za hitrim zaslužkom na turnejo po Srbski Krajini. Tam zabrede v vojni vrtinec in začne tavati od bojišča do bojišča, od vojske do vojske. Na grozljivi poti srečajo srbske, muslimanske in hrvaške borce, se znajdejo v brezupnih položajih, vendar se vedno rešijo. Njihova naivnost, ki jih je pahnila v te grozljive dogodke, jih hkrati tudi rešuje. Zaradi igralskih spretnosti se rešijo iz pogubnih položajev, ki jih čakajo na vsakem koraku. Na svoji turneji, polni grozljivih preizkušenj in velikih ponižanj, ohranjajo samo tisto, kar mora imeti vsak igralec, otroško strast do igre. Ta lastnost se tako razlikuje od tistega, kar je v dušah ljudi, ki se vojskujejo, da te zlikovce puščajo zmedene. Za igralsko družino pa se zdi, da jo vseskozi varuje angel varuh. Ko se po nekaj dnevih, v katerih so doživeli vse grozote vojne in nekajkrat bili na robu smrti, nazadnje vendarle vrnejo v svoje gledališče, postanejo drugi ljudje. Vojna jih je spremenila: niso več nedolžna, otročja bitja, ki se veselijo igre, temveč ljudje z madežem na duši.