Christos Nikou

Sadeži pozabe je grenko-sladka, z nekaj prefinjenimi zamahi absurda v suvereno celoto oblikovana zgodba o brisanju in pisanju bolečih osebnih spominov, ki jo lahko beremo tudi kot aktualno parabolo o prostovoljni družbeni amneziji. Film se odvrti v spiralnih gibih, kakor jabolko, ki ga lupi njegov protagonist, tako da na koncu sadež pozabe kot jabolko spora pade z drevesa spoznanja – v gledalčevo naročje.