Petra Pan film

With a keen sense of rhythm and detail, The Mountain Won’t Move, an observational documentary by Petra Seliškar, provides an unvarnished yet poetic insight into the pastoral existence of three young brothers in the mountains of North Macedonia, where routine becomes both happiness and space for doubt. Against the backdrop of an apparent idyll, a deeper narrative of meaning, closeness, and transience emerges, only to ebb into the quietly poetic inevitability of existence. Throughout the film, the director keeps gently encouraging the audience to reflect on who is actually more “removed” from the concept of life.

Film subtilno in premišljeno prikazuje življenje treh bratov v gorah Severne Makedonije, nastal pa je v koprodukciji Slovenije, Francije in Severne Makedonije ter nosi pečat intimnega dokumentarnega opazovanja vsakdanjega življenja. Vsako leto trije bratje — Zekir, Zarif in Zani — preživijo več mesecev v gorah, kjer skrbijo za družinsko čredo. Starejša brata vodita ovce po višjih pašnikih, najmlajši ostaja v spodnji koči in skrbi za krave. Njihov ritem je določen z delom, ki se ponavlja iz dneva v dan, a med tem ostajajo trenutki za igro, smeh in pogovor.

V tej odmaknjeni pokrajini se bratje soočajo z vprašanji odraščanja: kdo so kot posamezniki, kaj jih povezuje kot brate, in ali je v tem načinu življenja mogoče najti stabilnost, svobodo ter prihodnost. Film izstopa po občutljivem opazovanju, vizualni poetičnosti in čustveni iskrenosti, zaradi česar je žirija prepoznala njegov poseben prispevek k sodobni dokumentarni produkciji.

Montenegrin: Redateljica je oblikovala majstorski čist dokumentarni film koji podjednko fascinira pričom i estetikom. Meditativno dokumentarističko putovanje daje fascinantan uvid u život četvero braće obiteljskom tradicijom određenih za život pastira izoliranih na Šar planini. Film nameće pitanja o vrijednosti drevne povezanosti čovjeka i prirode te održivost tradicije stavlja pred ogledalo suvremenog trenutka.

Znanstveniki so ugotovili, da je Nietzschejev rek »Kar me ne ubije, me krepi«, pravzaprav točen. Po vseh dostopnih raziskavah 70 % ljudi, ki so se v življenju soočili s težkimi izzivi ali travmami, doživi neko obliko pozitivne psihološke rasti in razvoja. Film Telo Petre Seliškar spremlja Urškino življenje in njeno večdesetletno borbo z lastnim telesom ali, bolje rečeno, proti njemu. Ko jo spremlja skozi faze avtoimunih bolezni, nam njeno telo predstavi skozi njegovo krhkost in lepoto hkrati kot metaforo človekovih omejitev. Tako mikroskopski posnetki kot veličastni pejsaži z motivom otoka in jezera omogočajo dodatno razmišljanje o mestu človeka v naravi. Telo je pravi filmski podvig, v katerem avtorica dosledno gradi portret ženske, ki ob vseh dolgoletnih težavah ohranja optimizem in vedrost. To je film, ki ga morate videti. Film o tem, da »bolezen ni sovražnica«, kot bi rekel Gilles Deleuze. Celo več – to je film, ki dokazuje, da ne obstaja dualizem med duhom in telesom.