Peter Zobec

Peter Zobec je posnel veliko filmov, kratkih in dokumentarnih, daleč največ pa tistih, ki so jih podpisali drugi veliki režiserji. Pri največ filmih je sodeloval kot pomočnik režije, režiser množičnih prizorov, nekajkrat pa celo kot direktor filma. Morda je bil nekaterim režiserjem preveč nepogrešljiv, da bi našel čas zase, za svoje projekte, kot rečemo danes. Peter se ponavadi strinja, da tudi danes ne manjka dobrih slovenskih filmov, pogosto pa vendarle vztraja: ampak včasih je bila dobra kinematografija. Drži, s to kinematografijo se je zvezal v dolgotrajen zakon, ki je bil gotovo sklenjen iz ljubezni in zaprisežen profesionalni zvestobi. Marsikdaj je tudi ušel na filmska potovanja in sodelovanja: v Nemčijo, Avstrijo, Sovjetsko zvezo, obredel je Jugoslavijo, vendar se je z novimi izkušnjami vedno vračal k slovenskemu filmu. Njegova filmografija se srečuje z zvenečimi tujimi avtorskimi imeni: Živojin Pavlović, Wolfgang Petersen, Lordan Zafranović, Sam Packinpah, doma pa so ga k sodelovanju radi povabili: Boštjan Hladnik, Matjaž Klopčič, Jože Pogačnik in številni drugi. Ni režiral svojega celovečernega filma. Če pa bi zmontirali vse njegove prizore, bi morda dobili enega najlepših, filmsko najbogatejših slovenskih filmov. Če bi sestavili vse njegove filmske ideje, vse odkrite talente in z njegovo pomočjo povezane ustvarjalce, bi dobili nekaj kar bi zaman iskali v razvidu filmskih poklicev, dobili bi nekaj posebnega in izjemnega. Morda to, kar se zdi že na prvi pogled – sivo eminenco slovenskega filma.