Zbudi me

Timon Šturbej z izčiščenostjo svoje igralske prezence in izostrenim občutkom za značaje junakov, ki jih upodablja, gledalca tako prepriča, da ta pozabi, da spremlja igro. Igralčeva neverjetna sposobnost za verizem nas ves čas potiska bolj v vlogo voajerja kot v vlogo gledalca. Značajsko raznovrstne vloge – od čistega, malodane otroško nedolžnega Tomaža do skoraj psihotičnega Jackieja – Timon Šturbej upodablja enako prepričljivo in mojstrsko. Kljub minimalizmu njegovega izraza gledalcu ne uide noben čustveni preobrat ali misel njegovih junakov. V vseh stvaritvah v zadnjih treh letih nam ponuja kompleksno razdelane in energijsko bogate vloge, ki vse pričajo o njegovi izjemni igralski kakovosti in o tem, da na platnu oziroma zaslonu spremljamo človeka, ne vloge.

Zbudi me v aktualno tematiko vstopa skozi pomenljivo perspektivo izgube spomina, skozi katero odpira prostor za premislek o sovraštvu, nestrpnosti in nacionalizmu, pri čemer do obravnavanih tem zavzame jasno stališče. Vsi elementi filmskega jezika se med seboj učinkovito povezujejo in s tem ustvarijo sugestivno zaključeno celoto. Pogumen in za današji čas še kako relevanten film, ki o nasilju spregovori, ne da bi ga sam reproduciral v podobi.

Lik Roka je na začetku filma tabula rasa, prazna posoda, ki jo Henigman postopoma, prek iskanja lastne identitete, polni z vsebino. Niansirano dozira emocije in organsko prehaja med kontrastnimi stanji, od agresije do mehkobe, od duhovitosti do joka. Skozi različne odnose lahkotno plasti svoj lik in se postoma transformira.

Jurij Drevenšek antagonista Damjana odigra polnokrvno in detajlirano. Jasno se pozicionira znotraj filma in pomembno pripomore h kontekstu zgodbe. Pametno izbira igralska sredstva, s katerimi lik približa gledalcu, a zanj ne išče opravičil.

Scenarij za film Zbudi me pomembno in občutljivo temo obravnava z jasne in odgovorne pozicije, a hkrati vanjo življenjsko vključuje tudi elemente duhovitosti. Pozoren je na vsak lik znotraj zgodbe, ga precizno izpelje in mu skozi nepričakovane situacije ponudi prostor za večplastnost. Avtorji brezizhodnost začaranega kroga sovraštva spretno preslikajo v domišljeno krožno strukturo, v katerem bi konec lahko spet bil začetek (filma).

Maska v filmu Zbudi me pomembno sooblikuje celostno podobo filma. Like dobro umesti v lokalno okolje, poudari njihovo osebnost in ozadje ter pri tem ne podleže tipizaciji.