BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Evropska filmska akademija je včeraj razglasila kandidate za nominacije za Evropske filmske nagrade. Iz širšega izbora so bili kot kandidati za nominacijo izbrani: v kategoriji celovečernih igranih filmov prvenec režiserke Urške Djukić Kaj ti je deklica, v kategoriji animiranih filmov celovečerni animirani film Zgodbe iz čarobnega vrta v režiji Leona Vidmarja, Davida Súkupa, Patrika Pašša in Jean-Clauda Rozeca ter v kategoriji dokumentarnih filmov slovenska manjšinska soprodukcija hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića Fiume o morte!
Upravni odbor Evropske filmske akademije je izbral 67 najboljših evropskih celovečernih filmov, ki jih predlaga v obravnavo za nominacije za Evropske filmske nagrade. V ožji izbor je uvrščenih 44 celovečernih, 15 dokumentarnih in 8 animiranih filmov. Izbor je nastal v sodelovanju s številnimi filmskimi strokovnjaki in predstavlja prvi korak v tridelnem postopku nominacij za Evropske filmske nagrade. Vsi izbrani filmi bodo predstavljeni 5400 članom Evropske filmske akademije, ki bodo glasovali za svoje favorite.
Večkrat nagrajeni prvenec Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić spremlja šestnajstletno Lucijo, ki se pridruži dekliškemu pevskemu zboru. Njeno prijateljstvo z vrstnico Ano-Marijo je na preizkušnji, ko se znajde v svetu prebujajoče se spolnosti in iskanja lastne identitete. Film je imel svetovno premiero na letošnjem 75. Berlinalu, kjer je prejel nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film v uradnem tekmovalnem programu Perspektive. Scenarij za film sta napisali režiserka in Maria Bohr.
V filmu nastopajo Jara Sofija Ostan, Mina Švajger, Saša Tabaković, Nataša Burger, Staša Popović, Mateja Strle, Saša Pavček in drugi. Producenta filma sta Jožko Rutar in Miha Černec iz produkcijske hiše Spok Films. Kaj ti je deklica je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, evropskega filmskega sklada Eurimages, RTV Slovenija, studia Viba film in vrste tujih podpornikov.
Film je slovenski kandidat za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni igrani film in je bil izbran tudi v letošnji program Evropa! Glasovi žensk v filmu, ki ga organizira mednarodna mreža European Film Promotion (EFP). Režiserka je leta 2022 v kategoriji kratkih filmov za kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje že prejela Evropsko filmsko nagrado za najboljši film.
Zgodbe iz čarobnega vrta je nastal v slovensko–češko–slovaški in francoski soprodukciji, režirali pa so ga Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš in Jean-Claude Rozec. Ko štiriletni Tomi, osemletna Suzana in desetletni Darko prvič po izgubi ljubljene babice obiščejo dedka, je njegova hiša pogreznjena v tišino, sam pa je odtujen. Suzana, navdihnjena s spomini, prevzame babičino vlogo pripovedovalke. S fantastičnimi zgodbami in domišljijo naslika magični svet skrivnostne mačke, na videz strašne pošasti in drznega letečega gospoda. Tako v dedkov dom in njihove odnose znova vnese prepotrebno toplino. Zgodbe niso le skrivnostne, dramatične, žalostne in smešne, temveč vsem družinskim članom pomagajo lažje premagovati izgubo.
Svetovna premiera filma je bila na letošnjem Berlinalu, kjer je bil uvrščen v program Generation Kplus. Od takrat je film prejel več nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. Med zadnjimi je MAJA Award na filmskem festivalu v Hamburgu, ki jo je podelila mlada žirija in v filmu prepoznala tolažbo, domišljijo ter toplino. Na češkem filmskem festivalu v Plznu je film prejel nagrado za najboljši igrani ali animirani celovečerni film, prav tako pa je bil nagrajen s posebno omembo v kategoriji celovečernih filmov na mednarodnem festivalu animiranega filma Animest v Romuniji.
Produkcija je rezultat enakovrednega sodelovanja produkcijskih hiš Maurfilm (Češka), Artichoke (Slovaška), ZVVIKS (Slovenija) in Vivement Lundi! (Francija). Slovenski producent je Kolja Saksida. Nastal je v soprodukciji s Češko televizijo, Slovaško radiotelevizijo, RTV Slovenija in Pictanovom, ob podpori Région Hauts-de-France, studia Personne n’est parfait!, ter finančno podporo programov Kreativna Evropa MEDIA, Eurimages, Češkega filmskega sklada, Slovaškega avdiovizualnega sklada, Slovenskega filmskega centra, Filmskega studia Viba film Ljubljana, Région Bretagne / Bretagne Cinéma, francoskega CNC, TVR Tempo - Rennes Métropole, Gebeka Films, Tébéo, TébéSud, France Télévisions – France 3 Bretagne in NuFrame.
Večkrat nagrajeni dokumentarno-igrani film Fiume o morte! hrvaškega scenarista in režiserja Igorja Bezinovića je nekonvencionalni dokumentarec, ki je nastal v produkciji zagrebškega Restarta, kot soproducent pa je pri filmu sodeloval slovenski produkcijski studio NOSOROGI, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi. Pri projektu sta poleg soproducentke med drugim sodelovala tudi Julij Zornik, ki je pri filmu sodeloval kot mešalec zvoka, ter Gregor Božič, ki se je podpisal pod filmsko fotografijo. Film govori o fascinantni širši javnosti neznani zgodovinski epizodi. Tematizira zgodovinski dogodek, v katerem je italijanski pesnik in vojni zagovornik Gabriele D'Annunzio pred približno sto leti zavzel mesto Reka.
Film je svojo svetovno premiero doživel na filmskem festivalu v Rotterdamu, kjer je prejel glavno nagrado festivala in nagrado FIPRESCI. Od takrat je prepotoval svet – od Avstralije, Kanade, ZDA, Tajvana do Mehike – ter bil prikazan tudi v newyorškem muzeju MoMA. Uvrščen je bil na skoraj 50 filmskih festivalov in osvojil številne nagrade, med njimi kar šest zlatih aren na filmskem festivalu v Pulju. Nastal je s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.
Filmi z največ prejetimi glasovi bodo nominirani v naslednjih kategorijah: najboljši evropski film, režiser, igralec, igralka, scenarist in dokumentarni film. Nominacije bodo razglašene 18. novembra v živo iz Real Alcázarja v Sevilli. Ožji izbor nominirancev za kratke filme bo objavljen naknadno, v širši nabor 30 izbranih kratkih filmov pa je uvrščen kratki film Gregorja Božiča Navadna hruška. Svetovno premiero je imel v Rotterdamu, zasnovala sta ga Božič in Marina Gumzi, sicer tudi producentka filma. Film je slovensko-britanska soprodukcija, ki je nastala v studiu NOSOROGI ter v poprodukcijskem studiu Digital Orchard iz Londona.
Končna podelitev evropskih filmskih nagrad se bo odvila 17. januarja 2026 v Berlinu. Vse filme si bo mogoče ogledati tudi na prihajajočem 28. Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kamor kot posebni gost na pobudo Slovenskega filmskega centra prihaja tudi direktor Evropske filmske akademije Matthijs Wouter Knol. Pogovor z njim bo v sklopu strokovnega programa v soboto, 25. oktobra ob 16. uri.
Vir: Slovenski filmski center
