Svetovna premiera filma Odpuščanje režiserke Marije Zidar na mednarodnem festivalu CPH:DOX

26. marec 2021

V glavni tekmovalni program enega največjih festivalov dokumentarnega filma na svetu CPH:DOX v Kopenhagnu se je uvrstil prvenec Odpuščanje režiserke Marije Zidar. Film bo na festivalu imel svetovno premiero, uvrstil se je v tekmovalno sekcijo »Next:Wave«, ki daje prednost prvencem in novim avtorskim glasovom. Festival bo potekal od 21. aprila do 2. maja.

V različnih tekmovalnih sekcijah se bo predstavilo 64 filmov, med njimi je kar 47 svetovnih premier. Direktorica festivala Tine Fischer je ob razkritju programa zapisala: »Sredi globalne pandemije in skoraj po letu dni v izolaciji, je potreba vseh nas po filmih, ki širijo naša obzorja, večja kot kadarkoli prej

Observacijski dokumentarec je režiserka s kosovskim direktorjem fotografije Latifom Hasollijem v obdobju petih let snemala v Albaniji, pripoveduje pa zgodbo o poskusu sprave med dvema družinama v odmaknjenem albanskem visokogorju, v katerem je bilo po večletnem sporu ubito 19-letno dekle. Čeprav je morilec - očetov bratranec - v zaporu, pa se dekletov oče sooča s pritiski tako tradicionalnega okolja kot sodobnega mediatorja iz prestolnice; morilčevi družini, kot kristjan, naj bi ne samo odpustil, temveč se z njo spravil - v skladu z zdaj že napol pozabljenim kanonom, albanskim plemenskim zakonom, ki je od družine žrtve zahteval ali maščevanje ali spravo.

Režiserka dokumentarnega filma, ki razstira pogled na družbo, ujeto med napol pozabljeno preteklostjo in nestabilno sedanjostjo, dodaja: »Odpuščanje je zgodba o očetu, ki se mora odločiti, ali se bo usmeril v prihodnost ali pa se nenehno vračal v preteklost, četudi je slednje že privedlo do tragične posledice, uboja njegove hčerke. Na spor, v katerem je dekle izgubilo življenje, pa ima vsaka stran svoj pogled. Enako se v preteklost ozira sama Albanija in enako se v stoletja preteklih sporov, na katere ima vsaka stran svoj pogled, nezdružljiv z drugimi, ozira in jih oživlja celoten Balkan. Z bližnjim, nestereotipnim pogledom sem želela prikazati tako tragiko kot absurd samega konflikta kot tudi sodobne oblike razvpitega rituala, pri katerem na Balkanu tradicionalno odločajo moški, ter vlogo ženske v njem. Film prikazuje tudi kompleksnejšo podobo malo poznane države v tranziciji, sodobne Albanije.«

Film je nastal pod okriljem produkcijske hiše Vertigo, producent je Danijel Hočevar in je bil razvit na delavnicah »BDC Discoveries« in »dok.incubator« ter predstavljen na koprodukcijskih srečanjih »Dok co-pro market« in »Last Stop Trieste«, na slednjem je prejel »First Hand Fund Award«.

Ekipo filma sestavljajo montažer Uroš Maksimović, so-montažerka Mariana Kozáková, zvok Miloš Drobnjaković, Julij Zornik, Jovo Kljajić, skladatelj Dimitrije Vasiljević, kolorist Teo Rižnar.

Dokumentarni film je nastal v koprodukciji z Dera Film (Kosovo), Film House Baš Čelik (Srbija) in Seagull Entertainment (Črna gora). Koproducent filma je RTV Slovenija, nastal pa je s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, Filmskega centra Srbije, Filmskega centra Črne gore in Kosovskega kinematografskega centra, ob podpori evropskega sklada Eurimages in programa Ustvarjalna Evropa MEDIA pri Evropski komisiji in v sodelovanju s Filmskim studiom Viba film, Friendly Production, NuFrame in 001.

V sekcijo »Highlights« (poudarki), pa se je uvrstil celovečerni dokumentarno-igrani film Antigona – kako si upamo! režiserja Janija Severja. V sklopu festivala bodo potekali tudi številni spletni dogodki, na enem izmed njih bosta prisostvovala tudi Slavoj Žižek in Jani Sever.

Antigona, kako si upamo! je nastala po motivih drame Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka. Slavljena kot junakinja odpora proti državni oblasti se zdi Antigona priročen ideal za današnji čas. In vendar, ali gre res za emancipatorno junakinjo? Ali pa je tudi ona del problema? Čas je, da odkrijemo »odvratno mrmranje življenja« v svetu desnega fundamentalizma, klimatskih sprememb in neizmerne neenakosti. Film predstavlja politično dramaturgijo, ki podžiga najbolj vitalna vprašanja našega časa.

V filmu igrajo: Primož Bezjak (Kreon), ki je na minulem 23. Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljšo glavno moško vlogo, Anja Novak (Antigona), Matija Vastl (Terezijas), Žan Perko (Hajmon), Jure Henigman (vodja zbora), Doroteja Nadrah (zboristka), Matej Zemljič (zborist) in Gregor Prah (Polinejk). Scenarij za film so napisali Miloš Kalusek, Jani Sever in Stojan Pelko.

Film je na 23. Festivalu slovenskega filma prejel tudi vesni za najboljšo montažo, za najboljši dokumentarni film in nagrado Društva slovenskih filmskih publicistov (Fipresci) za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem programu.

Vir: Slovenski filmski center