Srce Sarajeva za kolektivno igro filmu Fantasy režiserke Kukle

Danes se je v Sarajevu zaključil 31. mednarodni filmski festival, Srce Sarajeva za kolektivno igro (za najboljšo žensko vlogo) so za film Fantasy režiserke Kukle prejele Sarah Al Saleh, Alina Juhart, Mia Skrbinac in Mina Milovanović. Najboljši film je slovenska manjšinska soprodukcija Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Đorđevića, posebno nagrado za promocijo enakosti spolov pa je prejela slovenska manjšinska soprodukcija Bog ne bo pomagal, hrvaške režiserke Hane Jušić. V tekmovalnem programu igranih celovečercev je bilo devet filmov.

Kuklin prvenec Fantasy prinaša zgodbo četverice prijateljic, ki jih je spremljal že njen kratki film Sestre. Njihov sproščeni, skoraj fantovski življenjski slog jih pogosto spravlja v spore s fanti iz soseske. Ko spoznajo mlado transspolno žensko Fantasy, se prostor med njimi začne spreminjati. Dekleta sčasoma ugotovijo, da so se odtujila. Vsaka se znajde na pragu odraslosti, soočena z vprašanjem, "kdo sem, ko ni več nikogar, ki bi me določal".

Žirija je v obrazložitvi zapisala, da je v filmu, ki raziskuje razlike med tem, kako doživljamo sami sebe, in tem, kako nas dojemajo drugi, nadarjena igralska zasedba v svoje vloge vnesla izjemno karizmo in pristnost.

Sarah Al Saleh je ob prejemu nagrade dejala: »Film odpira vprašanje identitete, v njem pa »Mihrije« sreča »Fantasy« – lik, ki nas tri sestre preobrazi in nam razkrije nove plasti nas samih ter pokaže nove poti. Fantasy zame ni le zgodba, temveč prostor pogovora, osvoboditev od pričakovanj družbe in pot do notranje svobode. Hvala, Fantasy, ker si, in hvala Kukli, ker je v meni prepoznala del te zgodbe ter mi odprla pot, za katero še ne vem, kam me bo vodila. V tem procesu sem zrastla in se oblikovala tudi kot Sarah, zato mi ta kolektivna nagrada pomeni še toliko več. Iskrena hvala sestram – Mii, Alini in Mini – za sestrstvo, celotni ekipi, žiriji in občinstvu, ki je film sprejelo tako toplo. V čast mi je, da sem del te zgodbe, in želim si, da vsak utišan glas najde svoj odmev v nas. Naj živi Fantasy!«

Alina Juhart pa nadaljevala: »Sodelovati pri tako posebnem projektu, kot je Fantasy, je bila od samega začetka izjemna in čarobna izkušnja. Videti se na velikem platnu ter sodelovati z izjemno režiserko Kuklo, z igralkami, s produkcijsko ekipo in z vsemi sodelujočimi, ki so v projekt vložili svoje srce, je zame velika čast. Ta nagrada mi pomeni še toliko več, saj kot ženska – kot »drugačna punca« – nisem vedno doživljala zaupanja ali podpore okolja. Vendar sem verjela vase. Verjela sem tudi takrat, ko je bilo najtežje verjeti – in danes stojim tukaj. Iskreno sem hvaležna, da je občinstvo prepoznalo iskrenost in resnico, ter da se je znova potrdilo, kako pomembno je v življenju slediti sebi. Sarajevo je neverjeten festival. Že sama njegova energija in toplina, ki smo ju občutili, sta bili za nas velika nagrada. Film Fantasy je sam po sebi naša največja nagrada, prejeta festivalska nagrada pa je čudovit zaključek iskrene in ganljive zgodbe, za katero smo vsi skupaj globoko hvaležni.«

Mina Milovanović se je iskreno zahvalila z naslednjimi besedami: »Hvala vsem, ki ste bili del ene izmed najlepših izkušenj v mojem življenju. Zahvaljujoč vam bo moje ime za vedno zapisano v zgodovini. Čeprav majhno, bo tam.«

»Hvala žiriji Sarajevskega filmskega festivala za nagrado, ki je eno najlepših priznanj, kar bi si jih v tem trenutku lahko želela. Hvala Mini, Sarah in Alini za predanost in brezkompromisno soigro – delo v takem kolektivu je resničen užitek. Hvala Liji in produkciji December za zaupanje ter hvala celotni ekipi, ki je v projekt vložila del sebe, da je Fantasy postal večna zgodba – tukaj za tiste, ki jo najbolj potrebujejo. Hvala, Kukla, za to nepozabno potovanje, za tvojo občutljivost in intuicijo, za deljeno vizijo in vso ljubezen, vtkano v Fantasy in onkraj njega, za tvoje zaupanje in spoštovanje. Hvala za najgloblji ustvarjalni prostor, kar sem jih kadarkoli doživela. Bilo mi je v čast in v veselje«, pa je povedala Mia Skrbinac.

Pri filmu so sodelovali še: direktor fotografije Lazar Bogdanović, skladatelj Relja Ćupić, montažer Lukas Miheljak, oblikovalec zvoka Julij Zornik, scenografinja Maja Šavc, kostumograf Damir Raković in oblikovalka maske Tinka Prpar. Producenti filma so Lija Pogačnik, Barbara Daljavec in Vlado Bulajić iz produkcijske hiše December. Soproducent je produkcijska hiša Krug Film, pridružena producenta sta Peter H. Perunović in Kukla.

Slovenska soproducenta filma Veter, govori mi sta Jožko Rutar iz produkcijske hiše SPOK Films in Miha Černec iz Staregare. Hrvaški soproducent je Restart, glavni producent je srbska produkcijska hiša Katunga. Iz Slovenije sta pri filmu sodelovala tudi direktor fotografije Marko Brdar in oblikovalec zvoka Julij Zornik. Jožko Rutar je ob nagradi dejal: »Film Veter, govori mi je osebni poklon režiserja in glavnega protagonista Stefana Djordjevića njegovi pokojni mami. Film je narejen z izjemno senzibiliteto ter odgovornostjo na presečišču igranega in dokumentarnega. Velika zahvala gre direktorju fotografije Marku Brdarju in oblikovalcu zvoka Juliju Zorniku, ki sta s svojo avtorsko in čustveno inteligenco to intimno družinsko zgodbo pomagala kreativno umestiti v polje čiste filmske umetnosti, ki ni namenjeno zabavi, ampak razmisleku in občutenju vsakega posameznega gledalca o minljivosti ter družini, kot osnovni celici naše družbe.«

Igrani celovečerni film je intimen filmski portret odnosa med materjo in sinom. Avtobiografsko obarvani projekt, v katerem nastopajo režiser in njegovi bližnji, spremlja Stefana, filmskega režiserja, ki se prvič po nedavni materini smrti vrača domov, na babičin rojstni dan. Rad bi dokončal film o mami, spotoma pa kot gesto sprave posvoji tudi potepuškega psa. Žirija je Srce Sarajeva za najboljši film pospremila z obrazložitvijo. »Režiser izjemnega filma se drzno in radovedno loteva svoje globoko osebne teme ter v sodelovanju s sodelavci prepleta elemente fikcije in dokumentarnega izraza, da ustvari film očarljive melanholije in subtilne lepote.« Film bo v Sloveniji premierno predstavljen na Ljubljanskem filmskem festivalu Liffe.

Pri filmu Bog ne bo pomagal sta kot slovenska soproducenta sodelovala Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo. Film pripoveduje o poletnem večeru, ko se je v vasici pod Dinaro, ki je bila zaradi poletne paše popolnoma zapuščena, pojavila Čilenka Teresa. Tam jo pričaka le osamljena ženska po imenu Milena. Teresa trdi, da je vdova Mileninega brata, ki je delal – in umrl – v rudniku v Čilu. Prišla je, da bi se pridružila svoji novi družini in našla notranji mir z dostojnim pokopom svojega moža. Film je prejel posebno nagrado za promocijo enakosti spolov, žirija pa je v obrazložitvi zapisala: »Intenzivna skrivnost, postavljena v izolacijo, se spogleduje z žanrom, hkrati pa ustvarja nekaj povsem svojega. Film, ki temelji na močnem občutku za prostor, sporoča veliko brez odvečnih dialogov, z močnimi igralskimi nastopi in v vzdušju, ki je hkrati znano in srhljivo. Pripoved preizprašuje naša prepričanja ter nas na koncu sooča z občutkom izključenosti.«

Kot smo že poročali se je na letošnji festival v različnih programskih sklopih uvrstilo 10 filmov in ena serija s slovensko udeležbo. Film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika je imel na festivalu svetovno premiero in se je uvrstil na 3. mesto po izboru sarajevskega občinstva. Vsi filmi so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.

Vir: Slovenski filmski center