BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Od 8. do 15. oktobra bodo v Leipzigu 66. izdajo festivala dokumentarnega filma zaznamovali s številnimi svetovnimi premierami, filmskimi zakladi iz arhivov in filmi za mlado občinstvo. Med 225 filmi iz več kot 60 držav bodo tudi slovenski dokumentarci iz obdobja 1991-2023. Kot v uvodniku ugotavlja programski selektor za DOK Leipzig Simon Popek, je »v treh programskih sklopih težko ponazoriti tridesetletni razvoj dokumentaristike na Slovenskem«, ki je zanimiva in raznolika, vseh dolžin in poetik. Ilustriral jo je z izborom šestih filmov oziroma filmov treh avtoric in avtorja.
Prvi sklop pripada Maji Weiss, prvi umetnici, ki je režirala celovečerni igrani film, in to leta 2001 (Varuh meje). Prikazali bodo njena dva srednjemetražna filma, Fant, pobratim smrti (1992) in Fant, pobratim smrti 2 (2012). V prvem režiserka predstavi ukrajinskega dečka Anatolija, ki je pred radioaktivnim oblakom pribežal v Slovenijo, v drugem pa ga dvajset let kasneje spet obišče. Na projekciji filma se bo predstavila tudi režiserka Maja Weiss.
Drugi sklop predstavlja zelo osebno in poetično dokumentaristiko in se vsebinsko prepleta. Rezine časa (2001), film Zemire Alajbegović in Nevena Korde, presega omejitve televizijskega zaslona in izriše zgodbi avtoričinih babic, ki nista bili ločeni le fizično (nikoli se nista srečali), temveč tudi po nacionalni in verski pripadnosti. Dopolnjuje ga najbolj nagrajevani slovenski film v zadnjih letih, Babičino seksualno življenje (2021) režiserk Urške Djukić in Émilie Pigeard, ki je presunljivo pričevanje o spolnem življenju žensk na Slovenskem v prejšnjem stoletju in temelji na izpovedih žensk, objavljenih v knjigi Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Večkrat nagrajeni animirano-dokumentarni film je lani prejel tudi evropskega oskarja, nagrado Evropske filmske akademije za najboljši kratki film.
Režiser Matjaž Ivanišin z »impresivnim opusom, ki briše meje med tradicionalnim, spekulativnim in psevdodokumentarnim dispozitivom«, se kot naš najvidnejši sodobni dokumentarist predstavlja v tretjem festivalskem sklopu. Je mojster igrivega, nevsakdanjega in nepričakovanega, avtor, ki upogne pravila in občasno stopi tudi na področje metafikcije. Prikazana bosta njegova filma Karpopotnik (2013), posvečen Karpu Godini, in Playing Men (2017). Projekciji bo pospremil tudi režiser Matjaž Ivanišin.
Ta izbor, močno zaznamovan z žensko noto, saj je bila prav ženska ustvarjalnost (pre)dolgo reducirana na kratko formo in dokumentarce, zapiše selektor v uvodniku, tako »na najlepši način ilustrira stanje stvari prvih trideset let slovenskega dokumentarca«.
V sekciji Panorama: Srednja in Vzhodna Evropa bo prikazan še kratki film Škatla (2023) Tomaža Pavkoviča, ki bo v Leipzigu doživel nemško premiero. Film prek osebnih predmetov in podob, ki jih režiser najde v škatli, ne pripoveduje le o njegovi družini, temveč tudi o razvoju in razpadu Jugoslavije ter izmuzljivem spominu, ki jo poskuša zaobjeti.
Predstavitev slovenskih dokumentarnih filmov na festivalu DOK Leipzig je omogočilo sodelovanje Skice Berlin s Slovenskim filmskim centrom.
Vir: Slovenski filmski center
