V okviru častnega gostovanja Slovenije na 75. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, se že od 3. oktobra odvija retrospektiva slovenskega filma z naslovom Veš, poet, svoj dolg!, ki jo je Slovenska kinoteka pripravila v sodelovanju z Nemškim filmskim inštitutom in filmskim muzejem. Retrospektivi sta dodani tudi dve posebni projekciji, ki se bosta odvili v času knjižnega sejma in predstavljata pomembne družbene teme preteklosti in sedanjosti, predvsem pa s svojo tematiko specifično nagovarjata prav nemško občinstvo. Slovenski jezik pa bo slišati tudi na malih zaslonih. Na dan otvoritve sejma, 18. oktobra, bo svetovno premiero v Frankfurtu doživel dokumentarni film Maje Weiss Zajeti v Izviru – Slovenski otroci Lebensborna (2023).
V svojem najnovejšem dokumentarnem filmu režiserka in scenaristka Maja Weiss predstavlja ganljive zgodbe štirih slovenskih otrok, ki so bili del nacističnega rasnega eksperimenta v času druge svetovne vojne. Film je nastal v sodelovanju s soscenaristko Natašo Konc Lorenzutti, sicer avtorico dveh romanov Beseda, ki je nimam (2021) in Senca brez človeka (2023), ki sta tematsko povezana s filmom in ga tudi dopolnjujeta. Zajeti v Izviru – Slovenski otroci Lebensborna je nastajal tri leta, a režiserka Maja Weiss pravi, da ga je snovala bistveno dlje: »Zame ta film nastaja že od leta 2014, ko sem končala film Banditenkinder – slovenskemu narodu ukradeni otroci. V njem sem namreč omenila zgodbo 30. slovenskih dojenčkov iz Lebensborna in od takrat sem čutila dolžnost, da tej zgodbi namenim ločen projekt.« Skupaj s soscenaristko Konc Lorenzuttijevo sta novi film posvetili otrokom Lebensborna – približno tridesetim, ki so jih izmed 645 ukradenih otrok nacistični ideologi izbrali za svoj tajni program širitve arijske rase.
Zgodovinski dokumentarec z aktualnim protivojnim sporočilom
V filmu Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna osemdesetletniki Haymo, Franc, Ingrid in Ivan današnjemu svetu, ki je sredi novih vojn, v Ukrajini, v Afriki, na Bližnjem Vzhodu, sporočajo: »Največje žrtve vsake vojne, na obeh straneh, napadalca in napadenega, so otroci. Mir je največja vrednota.« Film tako ne prikazuje le pretresljive zgodbe, vezane na Nemčijo in Slovenijo na individualni in kolektivni ravni, ampak pripoveduje tudi o ukradenih otrocih iz Ukrajine, pravi Maja Weiss: »Protagonisti v filmu, ne glede na nacionalno pripadnost, sporočajo, da so odpuščanje, kompromis, sprejemanje različnosti, solidarnost in ljubezen, pomembni za ohranjanje miru v svetu, ki ga je vedno manj.« To sporočilo Weissova v svet podaja s pomočjo bogatega arhivskega materiala iz nemških, ameriških in slovenskih arhivov. Film je bil sicer posnet v Sloveniji, Nemčiji, Belgiji in na Kostariki. Posebnost filma je tudi njegova tehnična izvedba v postprodukciji, saj gre za prvi v celoti arhivsko kolorirani celovečerni dokumentarni film pri nas. Barvanje črno-belih fotografij in gibljivih podob daje pretresljivi zgodbi poseben pečat, gledalca opozarja, da se vojna ni dogajala le nekoč, ampak se dogaja tu in zdaj, pred nami in našimi očmi. Preteklost s tem orodjem postane sedanjost.
Svetovna premiera v Frankfurtu
Premiera bo dan po otvoritvi 75. Frankfurtskega knjižnega sejma, 18. oktobra 2023, ob 18. uri v dvorani DFF – Deutsches Filminstitut & Filmmuseum. Na premieri bodo prisotni režiserka Maja Weiss, pisateljica in soscenaristka Nataša Konc Lorenzutti, ki se bosta po premierni projekciji pogovarjali s pisateljico Natašo Kramberger., producentka Ida Weiss (Bela film), montažer Jurij Moškon in skladatelj glasbe August Adrian Braatz, premiero pa si bosta ogledala tudi protagonista filma – ukradena otroka Ingrid Von Oelhafen / Erika Matko in Ivan Acman. Na premieri bodo prav tako zgodovinar in pionir raziskovanja Lebensborna dr. George Lilienthal, državna sekretarka za kulturo v Kabinetu predsednika Vlade RS dr. Kaja Širok, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan in vodja kabineta ministrice za kulturo Nina Ukmar. Poleg že omenjenih dveh protagonistov v filmu sicer svojo zgodbo delita še Franc Zagožen in pa lani preminuli Haymo Henry Heyder / Vili Goručan. Direktor fotografije je Mitja Ličen, snemalca pa Matic Oblak in Amadej Bratuž. Film je nastal v produkciji Bela film v soprodukciji z RTV Slovenija, Senca Studio, Zavod Maja Weiss in Vesnik. Finančno podporo so zagotovili Slovenski filmski center, program Ustvarjalna Evropa – Media Program, Ministrstvo za javno upravo, Veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije v Ljubljani, Mestna občine Celje, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in združenje Association Lebensspuren E.V. & Vereionskasse. Posebna zahvala ustvarjalcev gre Društvu taboriščnikov ukradenih otrok Slovenije in njegovemu predsedniku dr. Janezu Žmavcu, Muzeju novejše zgodovine Celje, dr. Tonetu Kregarju in Janezu Deželaku ter Slovenskemu kulturnemu-informacijskemu centru SKICA Berlin. Film bo na program nacionalne televizije prišel šele konec naslednjega leta, v vmesnem času pa ustvarjalci upajo na redno distribucijo v slovenskih kinodvoranah in na mednarodnih filmskih festivalih.
Slovenski LGBT v Nemčiji
S svojim najnovejšim dokumentarnim filmom LGBT_SLO_1984 (2022) se bo 21. oktobra predstavil tudi režiser Boris Petkovič. Dokumentarni film osvetljuje zgodovino LGBT gibanja v Sloveniji, prvega tovrstno organiziranega gibanja na območju nekdanje Jugoslavije in enega prvih v vzhodni Evropi. Film je nastal v produkciji Zavoda Kineki in v soprodukciji RTV Slovenija. Po projekciji se bo z aktivistoma in protagonistoma filma Suzano Tratnik in Branetom Mozetičem pogovarjala Saša Šavel Burkrat, vodja SKICA Berlin, Slovenskega kulturnega centra Berlin. Dokumentarec bo nato nadaljeval svojo festivalsko turnejo in se med drugim ustavil v den Haagu na Eastern Neighbours Film Festivalu, preden bo odpotoval v Južno Korejo na Seoul International Pride Film Festival.
Retrospektiva slovenskih filmov v Frankfurtu je nastala v sodelovanju z Nemškim filmskim inštitutom in filmskim muzejem (DFF – Deutsches Filminstitut & Filmmuseum), Slovenskim filmskim centrom in Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS ter ob podpori Javne agencije za knjigo, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za kulturo RS.
Celoten program retrospektive je dostopen tukaj.
Slovenski film tudi na malih ekranih
V tem času pa bo slovenski film nemškemu občinstvu na voljo tudi na malih zaslonih. In sicer bo v času Frankfurtskega knjižnega sejma na programu nemške tv postaje ZDF/Arte predvajan film Izbrisana (2018) Mihe Mazzinija. Tv program ARTE, ki pokriva teritorij Nemčije in Francije, k ogledu filma vabi s povzetkom: »Slovenija, začetek devetdesetih let: mlada mati iz Srbije izve, da je bilo njeno ime izbrisano iz slovenskega registra prebivalstva. Gre za napako oblasti? Realnost dobi kafkovske razsežnosti, saj mora kot »izbrisana oseba« dati svojega otroka v posvojitev. Film slovenskega pisatelja in režiserja Mihe Mazzinija je nastal po njegovem istoimenskem romanu in je posnet po resničnih dogodkih.«
Režijski prvenec pisatelja in scenarista Mihe Mazzinija je nastal v produkciji Gustav Filma in soprodukciji s hrvaško Kinoramo ter srbskim Deliriumom. Projekt so sofinancirali Slovenski filmski center, Hrvaški Avdiovizualni center, Filmski center Srbije, Media in Eurimages. Na programu Arte bodo Izbrisano predvajali tretji dan frankfurtskega sejma, 20. oktobra, za spletni ogled na VOD kanalu Arte, ki je dostopen v 44 državah, pa bo na voljo od 18. oktobra do 16. januarja 2024. V Sloveniji si je film Izbrisana mogoče ogledati na Bazi slovenskega filma.
Vir: Slovenski filmski center