Premiera filma Viharnik z roba, 100 let Skalašev

Viharnik z roba, 100 let Skalašev avtorja Igorja Vrtačnika je 107-minutni biografski, gorniški, zgodovinski, avanturistični film, ki pripoveduje zgodbo o začetkih slovenske športne elite, oblikovanju samozavesti in krepljenju narodnega ponosa. S slavnostno premiero filma v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma se bo 12. februarja, ob 20. uri, uradno začel 18. Festival gorniškega filma, na katerem se bo do 17. februarja zvrtela vrsta alpinističnih in gorniških filmov.

Kulturno-zgodovinsko ozadje filma
Druga polovica 19. stoletja je bila za Slovence, ki so na svojem ozemlju čutili pritisk Nemcev ter sistematično germanizacijo na vseh področjih življenja – kulturnem, gospodarskem, socialnem, športnem in izobraževalnem –, čas iskanja narodne identitete. V alpinizmu se je ta konflikt prenesel na osvajanje najvišjih vrhov, še posebej je šlo za prvenstvo v mogočni Triglavski severni steni. Tam so mladi in drzni alpinisti Turistovskega kluba Skala, ustanovljenega leta 1921, v Ljubljani – t. i. Skalaši, dosegali vrhunsko raven v plezalni tehniki, enakovredno vodilnim nemškim in italijanskm plezalcem. Med Skalaši sta bili tudi dve slovenski plezalki Pavla Jesih in Mira Marko Debelak, ki veljata za eni najboljših plezalk svojega časa na svetu.

Osrednji lik filma Viharnik z roba, 100 let Skalašev je Joža Čop, »mali človek, velik alpinist«, ki si je s svojo požrtvovalnostjo, neustrašnostjo in vztrajnostjo pridobil globoko spoštovanje, zaupanje in poklon svojih sodobnikov, pa tudi vseh kasnejših generacij Slovencev. Član Turistovskega kluba Skala je bil vzor Skalašem, Oton Župančič mu je za pedesetletnico napisal ter posvetil odo, ob njegovi osemdesetletnici, leta 1973, pa je izšel roman Stena pisatelja Toneta Svetine. Ta biografski roman pripoveduje o »vrhunskem alpinistu, ki ga osvajajo ženske, on pa osvaja Steno – nazadnje tudi osrednji steber, ki ga po njem poimenujejo Čopov steber.« Joža Čop se je preizkusil tudi kot igralec, nastopil je v prvih dveh slovenskih filmih V kraljestvu Zlatoroga (1931) ter Triglavske strmine (1932), ki sta nastala v produkciji Turistovskega kluba Skala.

Turistovski oziroma kasneje preimenovan v Alpinistični klub Skala je bil torej dejaven tudi na kulturnem in naravoslovnem področju. Iz vrst kluba je izšlo več vrhunskih fotografov, literatov, predavateljev, smučarjev, gorskih reševalcev in filmskih ustvarjalcev.

Avtor Igor Vrtačnik je posnel več dokumentarnih filmov, med njimi Transatlantik 05 (2007), Ama Dablam, izsanjane sanje, za katerega je prejel nagrado za najboljši alpinistični film na 11. FGF leta 2017 in film Skozi moje oči (2023). Film Viharnik z roba, 100 let Skalašev je režiral, zanj spisal scenarij, ga produciral in zmontiral in je o motivu za ustvarjanje filma dejal: »Trajanje in prehajanje živega spomina je poseben čudež, ki dopoveduje, kako smo si pravzaprav blizu in daleč, ne glede na desetletja in celo stoletja, ki stojijo med nami.«

Posvečen vrlim alpinistom
Film je avtor razvijal in ustvarjal v zadnjih letih, ravno v času 100-letnice ustanovitve Turistovskega kluba Skala (2. februarja 1921), 130-letnice rojstva Jože Čopa (27. marec 1893) in 130-letnice ustanovitve Slovenskega planinskega društva (27. februarja 1893). Skorajšnja premiera filma pa sovpada s 100-letnico smrti Klementa Juga, ki se je avgusta 1924 ponesrečil v zahodnem delu Triglavske stene, ko je sam skušal preplezati ste­ber, ki so ga kasneje poimenovali po njem – Jugov steber. Avtor Igor Vrtačnik je film posvetil njemu in vsem hrabrim alpinistom.

V vlogi Jože Čopa nastopa Miha Habjan, Luka Biščak igra Klementa Juga, Marta Krejan Čokl Pavlo Jesih, Maj Pavček Milana Gostišo, Kristijan Vrhnjak Miho Potočnika, Jaka Flis Stanka Tominška, Matija Perne pa primarija Jerneja Demšarja. Igor Vrtačnik je film posnel v produkciji zavoda Film Horizont. Direktor fotografije je bil Simon Gosnik, snemalca Janez Štucin in Gregor Kitek. Pri nastanku filma so sodelovali še strokovni sodelavci Peter Mikša, Rajko Lotrič, Saša Mesec in France Malešič.

Plezalne sekvence so posnete v Triglavski severni steni, z avtentično plezalno opremo in plezalno tehniko z začetkov alpinizma. Snemanje je potekalo v dolini Vrat, v Triglavski severni steni, na Vršiču in vrhu, imenovanem Nad Šitom glava.

Film je nastal v soprodukciji RTV Slovenija s sodelovanjem Gornjesavskega muzeja, Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, Triglavskega narodnega parka, Filmskega arhiva Republike Slovenije in GRS Mojstrana. Arhivsko gradivo so prispevali RTV Slovenija, Slovenski planinski muzej v Mojstrani, Filmski arhiv Republike Slovenije, uporabljeni pa so bili tudi materiali zasebnih fotografskih arhivov Dušice Kunaver, Antona Sazonova, Franca Ekarja, dr. Mihe Potočnika, Mitje Koširja, Toneta Kralja, Kazimirja Drašlerja, Mihe Kajzelja, dr. Petra Mikše. Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.

Zanimivost: Viharnik z roba, 100 let Skalašev je dolg 107 minut, enako kot izvorna verzija prvega slovenskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga (3000 metrov filmskega traku). Ohranjena je namreč le okrnjena različica v dolžini 76 minut (2100 metrov filmskega traku). Gre za režiserjev poklon ter hommage izjemni osebnosti prof. Janku Ravniku, gorniku, glasbeniku, skladatelju, fotografu ter seveda režiserju, scenaristu in montažerju prvega slovenskega celovečernega filma.

Vir: Slovenski filmski center