V sklopu projekta Naši filmi doma, ki ga Slovenski filmski center, v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira od jeseni 2017, bo v četrtek, 25. septembra ob 19. uri, v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma premiera dokumentarnega filma Gora se ne bo premaknila režiserke Petre Seliškar. Film je imel svetovno premiero letos aprila na 56. mednarodnem filmskem festivalu Visions du Réel (Vizije resničnosti) v Švici. Do sedaj je prejel nagrado za najboljši družbeno-okoljski film na mednarodnem filmskem festivalu v mehiški Guadalajari ter nagrado posebne omembe žirije za film v regionalni selekciji na festivalu UnderhillFest v Črni gori.
Režiserka o svojem filmu pravi: »Tradicionalno planšarstvo v Evropi izginja. Slovenci še vedno vidimo Kekca kot narodni simbol, a od te tradicije se je do danes ohranilo le še bore malo. Otroci poleti v hribih ne delajo več, le na redkih krajih ta dediščina še živi. Eno takšno ‘orlovo gnezdo’ sem našla v Severni Makedoniji, kjer se je znanje prenašalo iz roda v rod – od starejšega brata na mlajšega – in se je tako uspelo ohraniti.
V filmu Gora se ne bo premaknila se srečam z mladimi pastirji, ki z menoj delijo svoje poznavanje gora, izkušnje odraščanja, dolgčas, občutke pomanjkanja ljubezni ter hrepenenja po nedosegljivem. Skozi svoj ženski, materinski pogled spremljam pastirje v vseh fazah odraščanja – njihovo pripadnost goram in zvestobo delovnim psom šarplanincem. Čas, ki ga z njimi preživim v gorah, je zame svojevrstna meditacija in razmislek o tem, kaj vse lahko gora pomeni človeku.«
Zekir, Zarif in Zani so bratje, ki vsako leto preživijo več mesecev v makedonskih gorah, kjer skrbijo za družinsko čredo. Zekir in Zarif paseta ovce v višjih predelih, najmlajši Zani pa skrbi za krave v nižini. Na 2400 metrih nadmorske višine, daleč od naselij in ljudi, je življenje bratov zahtevno, a hkrati polno iger in veselja. Poleg sestre, ki občasno obišče Zanija, so njihova edina družba veliki ovčarski psi. Zarifovo najljubšo psico Beličko je pred časom v mesto odpeljal pasji rejec, ki je zdaj nikakor noče vrniti. Z leti se bratje vse bolj sprašujejo, kdo so vsak zase in kdo drug drugemu. Bodo lahko ostali pri pastirskem načinu življenja? Kaj jih čaka v prihodnosti? Med Zekirjem in Zarifom narašča napetost, zato se Zarif odloči, da bo svoje življenje spremenil.
»V svojem šestem celovečernem dokumentarcu Petra Seliškar ustvarja delo radovednega in umirjenega pogleda, ki je hkrati prežeto z občutljivostjo do človeških in živalskih protagonistov. Z očarljivo, prizemljeno iskrenostjo in nežnim občutkom za ironičen humor režiserka vdihne svežino temi, ki je bila že neštetokrat obravnavana, spopadu med tradicijo in hitro spreminjajočo se globalno resničnostjo, ko nas popelje v manj znan kotiček jugovzhodne Evrope. /.../ Bratje, ki jih spremljamo, ostajajo zadržani, a Seliškarjeva se jim ne približa z moraliziranjem ali pretiranimi razlagami. Včasih si pri tem zaželimo več ozadja ali kulturnega konteksta, toda njeno odprto in mirno oko preprosto dopušča, da se ta svet razgrne skozi drobne dogodke in trenutke povezanosti. Tako začutimo njegov ritem, brez olepševanja ali prisiljene dramaturgije, a prežet s čutnim vznemirjenjem nenadnih neviht ali svobodno razigranih trenutkov,« je o filmu za The Film Verdict zapisala Carmen Gray.
Poleg režiserke je scenarij za film napisal Tancrède Rivière. Pri filmu sodelujejo še: direktor fotografije Brand Ferro, dodatna direktorja fotografije Gjorgji Klincarov in Branko Avramovski, avtor glasbe Iztok Koren, snemalec zvoka Jules Valeur, oblikovalca in montažerja zvoka Vladimir Rakić in Vera Galešev, montažerja Laureline Delom in Sashko Potter Micevski ter izvršna producenta Ivana Naceva in Brand Ferro. Film je nastal v produkciji Petra Pan film, zanj Petra Seliškar, soproducent filma je RTV Slovenija. Pri filmu sodelujeta še produkcijski hiši Cinéphage Productions iz Francije, zanj Victor Ede, in PPFP iz Severne Makedonije, zanj Sara Ferro. Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, Agencije za film Severne Makedonije, Aide Aux Cinémas Du Monde – CNC, Région Sud - Provence-Alpes-Côte d'Azur, sklada Eurimages in Ustvarjalne Evrope MEDIE. Film jutri odpira 14. mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC v Mariboru, do konca leta pa bo potoval še na številne mednarodne filmske festivale kot so Annaba Mediterranean Film Festival, Astra film Festival, CinEast, Gijon International Film Festival in drugi. V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma bo na ogled še 27. septembra ter 1. in 9. oktobra. Vse projekcije bodo ob 19. uri.
Petra Seliškar je režiserka, scenaristka in producentka dokumentarnih filmov z bogatimi izkušnjami. Zaznamujejo jo izjemna poglobljenost, čutnost, močna pripovednost in inovativni pristopi. Išče skrite podrobnosti, skozi katere poudarja bistvo umetnosti, kulture, narave, vseh vidikov življenja. Svoje življenje na tem planetu posveča majhnim užitkom in seveda filmu. Med drugim je režirala celovečerne dokumentarne filme Babice revolucije (2006), Mama Evropa (2013), Moj narobe svet (2016) in Telo (2023). Trenutno snema svoj sedmi celovečerni dokumentarni film Torzo stare mačke.
Vir: Slovenski filmski center