Dve svetovni premieri slovenskih filmov na filmskem festivalu v Talinu

Mednarodni filmski festival Black Nights v Talinu bo potekal od 11. do 27. novembra. To je zadnji festival v letu z oznako A, ki jo imajo festivali, ki prikazujejo svetovne in mednarodne premiere. V tekmovalne programe različnih sekcij so se uvrstili trije slovenski celovečerni igrani filmi. Med prvence Mož brez krivde scenarista in režiserjaIvana Gergoleta, v sekcijo izbora kritikov pa Zbudi me režiserja Marka Šantića. Ta dva filma bosta na festivalu imela svetovno premiero. V otroški tekmovalni program se je uvrstil film Kapa režiserja Slobodana Maksimovića, med kratkimi filmi pa se je v sekcijo animiranih filmov uvrstil O denarju in sreči srbsko-slovenskega tandema Ane Nedeljković in Nikole Majdaka Jr., v otroški animirani program pa Mišja hiša režiserja Timona Lederja.

Prvenec Mož brez krivde pripoveduje o Angeli, azbestni vdovi, ki spozna moškega odgovornega za smrt njenega moža. Da bi ga lahko kaznovala, postane njegova negovalka, s tem pa se poda v čustveni labirint, v katerem ne ločuje maščevanja od odpuščanja in laži od resnice.

Režiser o svojem filmu pravi: »Rodil sem se in odraščal na območju severovzhodne Italije, tik ob meji s Slovenijo, kjer azbest povzroča strahotno katastrofo. Film ta družbeni konflikt prenese v družinski, osebni in intimni konflikt, kjer v skupnosti, ki je bila zastrupljena od znotraj, pomanjkanje pravice protagonista požene v raziskovanje konflikta med krivdo in nekaznovanostjo. Kaj se zgodi v okolju, kjer pravosodje ne more izreči sodbe ali ugotoviti resnice, ko se žrtev in krivec srečata iz oči v oči v istem prostoru?«.

V filmu igrata Branko Završan, večkrat nagrajeni filmski in gledališki igralec iz Slovenskega ljudskega gledališča v Celju in italijanska igralka Valentina Carnelutti, ki je od leta 1995 igrala v več kot 40 filmih režiserjev kot so Marco Tullio Giordana, Theo Angelopoulos, Paolo Virzi, … Igrajo še: Enrico Inserro, Rossano Mortara, Livio Rossi, Alessandro Bandini, Giuso Merli ter Paolo Rossi.

Pri filmu sodelujejo še direktorica fotografije Debora Vrizzi, scenograf Marco Juratovec, kostumografinja Gilda Venturini, montažerka Natalie Cristiani, glasbo je napisal Luca Ciut, oblikovalce zvoka je Julij Zornik, oblikovalka maske pa Alenka Nahtigal.

Producenta filma sta Miha Černec in Jožko Rutar iz produkcijske hiše Staragara, ki sta pred svetovno premiero filma dejala: »Ivan Gergolet je kot zamejski Slovenec zgodbo o azbestu in njegovih žrtvah umestil v zgodovinski večnacionalni prostor razpet med Krasom, Trstom, Sesljanom in Tržičem. In od tam ni daleč po dolini Soče do Anhovega, kjer je intenzivna uporaba tega visoko kancerogenega materiala pustila številne neizbrisljive sledi. Govoriti o zgodbah, ki so bile zaradi različnih interesov zamolčane, potisnjene nekam v kolektivno pozabo, je motiv tega filma. Pa naj bo to slovenska beseda in izročilo ali nekaznovani zločin in interes kapitala, ki se postavi nad pravico. Zaradi tega je sporočilo in zgodba filma Mož brez krivde na vseh nivojih in podtonih zelo pomembno.«

Film je nastal v soprodukciji z italijansko produkcijsko hišo Transmedia Produzione, zanjo Igor Prinčič in hrvaškim Propeler filmom, zanj Boris T. Matić in Lana Matić. Prodajni agent je Slingshot Films. Film je nastal v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film in s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, Filmske komisije Furlanije-Julijske krajine, Avdiovizualnega sklada Furlanije-Julijske krajine, italijanskega Ministrstva za kulturno dediščino, dejavnosti in turizem – MiBACT, Hrvaškega avdio-vizualnega centra in sklada Eurimages.

Scenarij za film Zbudi me so napisali Marko Šantić, Goran Vojnović in hrvaška scenaristka Sara Hribar. Rok trpi zaradi izgube spomina, kar mu je izbrisalo nedavne dogodke v njegovem življenju. Pri iskanju stikov se vrne v svoj domači kraj, kjer izve, da gre njegov brat po isti napačni poti kot on. Ob tem Šantić pove:« V zadnjih letih je svet priča zgodovinskemu revizionizmu - reinterpretaciji zgodovine. Mlajše generacije veliko časa preživijo na spletu, kjer pridobivajo napačna zgodovinska dejstva. Zdi se, da si pod tem vplivom ustvarjajo povsem drugačno podobo zgodovine, kot jo poznamo. Glavni junak filma, Rok, se zaradi izgube spomina ne spominja svoje problematične preteklosti - in ko se vrne v rodno mesto, začne odkrivati svoje stare 'demone'. Njegova amnezija, ki jo je povzročila poškodba glave, predstavlja sodobne posameznike, ki vedo malo o skupni preteklosti in so zato lažje potisnjeni v sovražnost do drugih kultur in sodržavljanov. To splošno nepoznavanje zgodovine je nekaj, kar vpliva na vse nas, in prav o tem govori moj četrti film.«

Šantić pri filmu sodeluje z izkušeno mednarodno filmsko ustvarjalno ekipo ter znanimi slovenskimi igralci, poleg Jureta Henigmana nastopajo še Timon Šturbej, Nataša Barbara Gračner, Živa Selan, Jurij Drevenšek, Tamara Avguštin, Benjamin Krnetić, Blaž Setnikar in številni drugi. 

Direktor fotografije je hrvaški filmski snemalec Ivan Zadro, scenograf Marco Juratovec, kostumografinja Tina Bonča, oblikovalka maske Lija Ivanič in pomočnica režije Irena Gatej. Glasbo za film je prispeval francosko-avstrijski skladatelj Jan Visocky, ki je sodeloval tudi že pri filmu Zgodbe iz kostanjevih gozdov, montažer filma je hrvaški ustvarjalec Vladimir Gojun, direktor filma je Luka Rus. Snemalec zvoka je Grega Švabić, za zvočno obdelavo so poskrbeli Ognjan Popić, Zoran Maksimović in Julij Zornik.

Film, katerega producenta sta Danijel Hočevar in Zala Opara iz slovenske produkcijske hiše Vertigo, je nastal v mednarodni soprodukciji. Soproducenti filma so še Jaka produkcija iz Hrvaške in Living Pictures iz Srbije, v sodelovanju s Hippocampe Production iz Francije, Filmskim studiem Viba film in 001. Nastal je s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, Hrvaškega avdiovizualnega centra, Filmskega centra Srbije in francoske kolektivne organizacije Sacem ter sklada Eurimages. Producenta o filmu pravita: »Film je komentar na migracije in desničarske vstaje po vsem svetu in opozarja na problem globoko zakoreninjene subtilne ksenofobije do manjšin v slovenskem industrijskem mestu, znanem po velikem številu ekonomskih migrantov iz južnih in islamskih držav.«

Družinska božična avantura Kapa pripoveduje zgodbo devetletnega dečka Erika, ki mora zaradi problematičnih staršev živeti v mladinskem domu, in sedemletne Lučke, ki prihaja iz dobro situirane družine. Ker je božič, oba otroka upata, da se jima bodo izpolnile najbolj skrite želje. Erik bi rad božični večer preživel s svojimi starši, Lučka pa si zaželi mlajšo sestrico in psa. Po spletu okoliščin se srečata in skupaj doživita pravo božično pustolovščino, ki v eni sami noči prinese izpolnitev njunih želja, a ne čisto tako kot sta pričakovala. V glavnih vlogah nastopata mlada Gaj Črnič in Kaja Podreberšek, ki se jima pridružujejo Ajda Smrekar, Mojca Fatur, Frano Mašković in René Štúr. V filmu igrajo tudi Klemen Slakonja, Zala Đurić Ribič, Mila Maksimović, Tilen Kolbe, Emil Kulović, Jernej Kuntner, Klemen Klemen, Jaka Fon, Lotos Vincenc Šparovec, Nina Valič, Primož Pirnat in številni drugi. Scenarij za film je napisala Saša Eržen, producentka je Ida Weiss iz produkcijske hiše Senca Studio. Film je nastal v soprodukciji z luksemburškim Wady films, slovaškim Objectif, hrvaškim Studio Dim, Radiotelevizijo Slovenija in RTVS slovaško radiotelevizijo.

O denarju in sreči je srbsko-slovensko-slovaška soprodukcija. Zgodbo za film je napisala Ana Nedeljković, ki je poleg Leona Vidmarja in Nikole Majdaka Jr. tudi animatorka filma. Hrčki živijo in dostojanstveno delajo v Hrčeklandiji, popolni državi s popolnim gospodarstvom. BDP neprestano raste, nezaposlenost ne obstaja, 100 odstotkov prebivalcev se izjavlja za srečne. A seveda kot vsak poskus nasilne ureditve popolne družbe ima tudi svet hrčkov svojo temno plat, ki jo postopoma odkrivamo skozi film. Glavni producent filma je srbska produkcijska hiša Baš Čelik, slovenska soproducentka je Tina Smrekar iz produkcijske hiše Finta Film, slovaški soproducent je BFilm.

V otroškem animiranem filmu Mišja hiša režiserja Timona Lederja pa se mišek ujame v star kolut sira. Med požrešnim glodanjem mehke sredice pozabi na sestradanega prijatelja zunaj. Mačka pa čaka. Glasove likom sta posodila Mojca Fatur in Jurij Zrnec, producent filma je produkcijska hiša Invida. Film je nastal v produkciji Invide in soprodukciji slovenskega Zavoda Dagiba in hrvaškega Jaka Produkcija.

Filmski festival v Talinu je od ustanovitve leta 1997 prerasel v enega največjih filmskih festivalov v Severni Evropi, ki letno privabi okoli 80.000 gostov.

Vse filme je sofinanciral Slovenski filmski center.

Vir: Slovenski filmski center