Nika Autor

Nika Autor že vsaj 10 let sodi v vrh med medijskega ustvarjanja v Sloveniji. Njena subtilna vizualna estetika odlično združuje konkretne stvarnosti s poetičnimi refleksijami. V formalno tehničnem smislu ji uspeva vsebinsko-sporočilno strukturirati različne žanre – video esej, eksperimentalni in dokumentarni video, različne video instalacije, risbe ipd. Geneza velikih uspehov zadnjih dveh let sega nekaj let nazaj, denimo v leto 2017, ko se je na Beneškem bienalu predstavila s projektom Novicam se ne odpovemo!. Velik odmev je doživel njen film Obzornik 63 – Vlak senc. Ne nazadnje je opozorila nase že s svojim prvim celovečernim dokumentarnim filmom V deželi medvedov (2011), filmski kritik Marcel Štefančič jr. ga je v enciklopediji slovenskega celovečernega filma Slovenski film 2.0 uvrstil med 15 najboljših slovenskih celovečernih filmov od leta 1991 dalje. Njena dela pozivajo k opolnomočenju ter podajajo glas in podobo vsem tistim, ki v naši družbi niso vidni ter slišani.

Leta 2020 je Nika Autor zasnovala spletni avdiovizualni projekt, ki predstavlja javno dostopni video arhiv z naslovom Obzornik 65 – “We Have Too Much Things in Heart…” in knjižico Obzorniški okruški v slovenskem in angleškem jeziku. Projekt je bil predstavljen na mednarodni razstavi Večje od mene. Ustvarila je tudi samostojno razstavo z naslovom Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili, ta je bila leta 2022 na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, +MSUM ter souredila zbornik z istim imenom, izdala ga je Slovenska kinoteka in podprl ZRC SAZU.

Film o “gastarbajterjih,” delavcih, ki so se po drugi svetovni vojni v iskanju boljšega življenja selili iz Sloveniji v države Severne Evrope. Na inovativen in zelo oseben način pokaže, da so Slovenci narod migrantov. Recepte za različne etnične jedi postavi v središče zgodbe in razkrije, da je mešanje kultur najbolj običajen del človeškega življenja.

Nagrada Found Footage Award se podeljuje filmskemu ustvarjalcu za odlično uporabo arhivskega gradiva. Nagrado v vrednosti 2500 evrov podpira Nizozemski inštitut za zvok in vid.

angleško: This film convincingly introduces a new critical paradigm in which every new image questions the entire history of film as a medium and its role within society. It does so through brilliant use of the train as a rich metaphor for human aspiration and technological advancement, connecting the first Lumière film all the way through to the current practice of shooting smartphone footage to document refugees on their quest for a better life.