David Champaigne

Glede na to, da je letošnji nabor študentskih filmov izjemno bogat, nas ne skrbi za prihodnost slovenskega filma. Težko je bilo izbrati in nepravično bi bilo, da bi nagrado podelile le enemu filmu v toliko različnih zvrsteh: igrani, dokumentarni, eksperimentalni in animirani film. Zato smo se odločile, da letošnjo vesno razrežemo na šest delov, saj smo jo želele podeliti šestim filmom, ki si jo enakovredno zaslužijo. Zaradi pravilnika festivala ta odločitev ni bila možna. Vesna se lahko podeli zgolj enemu filmu. Tako v skladu s pravilnikom podeljujemo šest posebnih omemb, simbolično pa jih še vedno smatramo kot podeljeno vesno in ob tem ponovno pozivamo k preoblikovanju pravilnika. Če pa vprašate nas, bi vsak od nagrajencev lahko vesno imel pri sebi dva meseca v letu.

Vsak od izpostavljenih filmov ima določene ustvarjalne presežke in prav te je treba prepoznati. Animirani film Onkraj obraza Anje Resman je filigransko delo, ki odraža avtoričino ustvarjalno zrelost. (Ne)srečen dan Karin Likar je igriva, duhovita, domiselna in vizualno sveža animacija. Okno Nela Jeraja Sedeja je pogumen družbenokritičen filmski eksperiment. Vmesnik Špele Koščak lahko doživimo kot spreten hommage filmski avantgardi skozi zvočni odtis današnjega časa. Izi Mlakar je uspelo s subtilnim vodenjem igralk in igralcev v filmu Grobo tkane niti stkati čustveno prepričljiv film. Po tem Davida Champaigneja je žanrsko dodelan minimalističen film, ki ga odlikuje dobro izpeljan dramaturški lok.