Župnikov konjiček

Starinar Ciril Bogič se niti v prostem času ne odreka svojemu poklicu. Ugotovil je, da se na starih kmetijah skriva veliko dragocenega starinskega pohištva. Da bi lažje dobil dostop do tujih hiš, se preoblači v župnika. V tej opravi vsako nedeljo hodi od kmetije do kmetije in baranta za dragocenosti. Tako se tudi to nedeljo znajde na kmetiji, kjer sreča tri vaščane. Po kratkem pogovoru ga spustijo v hišo in Bogič hitro ugotovi, da je naletel na pravi zaklad. Ampak, ker ga njegova dolgoletna rutina ne pusti, da bi dragoceno pisalno mizo enostavno kupil, začne barantati. Pri tem si izmišljuje različne razloge, zakaj je miza cenena. Pravi celo, da so uporabne le njene noge, vse ostalo pa je za na ogenj. Ko je kupčija končno sklenjena, se odpravi po avto, da bo pohištvo odpeljal. Ostali trije ostanejo na kmetiji in modrujejo. Razmišljajo, da je njegov avto gotovo premajhen, da bi spravil celo pohištvo noter in si duhovnik utegne premisliti. Zato mizi odrežejo noge, ostalo pa razkosajo.