Rapsodija jamskega medveda V nastajanju
- Celovečerni dokumentarni film
- s.d.
- Slovenija
- Osnovni podatki
- Galerija
- Gradiva
- Epizode
- Zasedba
- Ekipa
- Organizacije
- Glasba
- Nagrade in nominacije
- Projekcije
- Arhivski posnetki
- Razširjeni podatki
- Financiranje
- Snemalne lokacije
- Zanimivosti
- Stik z uredništvom
Sinopsis
Režija
Ekipa
režija
Organizacije
produkcija
Razširjeni podatki
Tehnični podatki
Financiranje
Proračun
Vsi podatki o financiranju so pridobljeni iz uradnih virov. S strani producentov oziroma organizacij, ki so projekt finančno podprle.
Dugometražni dokumentarni film naslova Rapsodija špiljskog medvjeda, režira Miha Čelar, a zemlja je glavnog producenta Slovenija. Autor se projekta u svom dugogodišnjem stvaralaštvu bavio i igranim i animiranim filmom etabliravši se pak dokumentarnim i transmedijskim projektima (iOtok, Mama je ena sama). Upravo je takav i ovaj rad u čijem je središtu svojedobno otkriće neandertalske frule. Naime, godine 1995. u mjestu Divje Babe u sjeverozapadnoj Sloveniji pronađena je bedrena kost mladoga špiljskog medvjeda s četiri izbušene rupice. Nakon niza godina stručnog detektiranja u Sloveniji i inozemstvu je li riječ ili ne o glazbalu koji su koristili neandertalci, makedonski glazbenik Ljuben Dimkaroski proizveo je glazbu na replici frule da bi godinu dana prije svoje smrti repliku dao slovenskom glazbenom virtuozu Boštjanu Gombaču. Redateljev se rad u tom smislu strukturira kao glazbeno putovanje od daleke prošlosti u paleolitiku do današnjice kako bi se preko istraživanja okolnosti nastanka najstarijega glazbala u povijesti dokučio razvoj ljudske umjetnosti, ali i same ljudskosti. Temeljen na atraktivnoj premisi o fruli koju su izradili praljudi, film uz veoma kvalitetno
sročen treatment te istraživački rad, na kreativan način pristupa svojoj temi spajajući nekoliko
pripovjednih razina integrirajući samu publiku kao aktera putovanja. Produkcijska kuća Wolfgang & Dolly d.o.o. kao hrvatski partner u projektu, zaslužna je za više zapaženih projekata za veliki i mali ekran (Pelikan, Put su ljudi, Kuća male zvijezde, Dulum zemlje) pri čemu od njezinih recentnih dugometražnih dokumentarnih projekata treba izdvojiti filmove Funk YU i Tijelo.
Komisija: Maja Malus Azhdari, Peter Perunović, Jožica Šmid, Lilijana Nedič (nadomestna članica) Obrazložitev komisije
Slovenska zgodba izpostavlja najstarejše znano glasbilo na svetu, neandertalčevo piščal iz Divjih bab. Čeprav gre za lokalno najdbo, film presega meje nacionalne vrednosti in odpira temeljna vprašanja o izvoru umetnosti, človekovem notranjem svetu, čustvovanju in abstraktnem mišljenju ter predvsem pomenu glasbe v pradavnini. Te teme so univerzalne in nagovarjajo globalno občinstvo tako na ravni znanosti kot umetnosti.
Režiser film gradi kot dokumentarno zgodbo o prvi piščali skozi arheologijo, mit, umetnost in znanost, pri čemer je v središču umetniško raziskovanje z zvokom. Glasbenik Boštjan Gombač prevzame vlogo voditelja zgodbe, kar daje filmu osebno noto, prav tako pa preizkusimo piščal kot glasbilo ter vpliv njenega zvoka na ljudi in živali. Gre za glasbeni dokumentarec, ki svojo strukturo gradi kot rapsodijo čutenja. Končni umetniški dogodek v Divjih babah poudari performativni in izkustveni značaj projekta, a ne gre za reportažno spremljanje nastanka istoimenske predstave. Avtorski dokumentarni film poskuša zabeležiti intuitiven pomen glasbenega ustvarjanja.
Povezava arheologije, zgodovine, antropologije, sodobne umetnosti in glasbe ima potencial širšega mednarodnega in festivalskega dosega.
Komisija: Siniša Gačić, Primož Ledinek, Vilma Štritof Obrazložitev komisije
Tema filma je univerzalna, saj revidira del zgodovine človeštva, hkrati pa nagovarja z glasbo, spregovori o izvoru umetniškega ustvarjanja in človekove zgodnje potrebe po izražanju. Arheološka najdba neandertalske piščali evocira prav ta vprašanja. Glasba, ki jo izvaja vsestranski slovenski glasbenik, multiinstrumentalist Boštjan Gombač na repliki piščali dokazuje, da je bilo mogoče iz piščali izvabiti melodijo. Z dodajanjem in (re)aranžiranjem Gombač povzdigne glasbo prve piščali v relevantno in enakovredno glasbilo sodobnosti, glasbeno raziskovanje o njej pa je privzel kot svoje poslanstvo na mednarodni ravni. Komisija na osnovi priloženega posnetka izraža rahel dvom v to, če bo lahko filmski jezik sledil ustvarjalnemu prepletu glavnih linij: estetski (Gombačevi, glasbeni, ki bi se ji lahko prepustil) in raziskovalni (bolj eksaktni), saj bi tovrsten razmislek bistveno vplival na končno podobo filma.
Avtorsko stališče se še ne odraža v jasnejši strukturi in jeziku filma, vsebinsko pa je bolj prepričljivo. Film je lahko dokaj privlačen za obiskovalce kinematografov doma in v tujini, razvoj projekta pa še terja razmislek in odločitve, ki bi lahko odločilno vplivale na uspeh filma.
Stik z uredništvom
Spoštovani, s pomočjo spodnjega obrazca lahko stopite v stik z uredništvom Baze slovenskih filmov. Veseli bomo vaših odzivov.