BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Slovenski filmski center v sodelovanju z Bazo slovenskih filmov na dan žena že tradicionalno s posebno projekcijo predstavlja ustvarjalnost slovenskih filmskih avtoric.
Med 7. in 9. marcem vas vabimo k ogledu sedmih filmov. Posebno pozornost letos posvečamo montažerkam, ki so pomembno zaznamovale slovenski film od njegovih začetkov in vse do danes.
V Društvu postprodukcijskih ustvarjalcev so ob dogodku zapisali:
Izjemno veseli smo, da je ob letošnji obeležitvi dneva žena izpostavljeno delo montažerk, ki so pomembno pripomogle k oblikovanju slovenskega filmskega prostora in s svojim delom vidno pripomogle k prepoznavnosti poklicev na področju filmske montaže.
Montaža je proces, kjer so ustvarjalnost, občutljivost, potrpežljivost in ljubezen do filmskega ustvarjanja glavne odlike dobrih montažerk in montažerjev. V filmih, ki so na voljo za ogled, lahko brez dvoma vidimo vse naštete odlike.
Veseli smo, da je v izboru predstavljeno delo več generacij. Milka Badjura in Darinka Peršin sta s svojima izjemnima opusoma močno zaznamovali slovensko filmsko krajino in pomagali graditi trdne temelje slovenskega filma, na katerih gradimo še danes. Prikazana bosta dva kratka filma, ki sta jih režirala velikana slovenskega filma, France Štiglic in Mako Sajko.
Ivana Fumić je ena izmed najbolj prodornih montažerk, ki trenutno delujejo v Sloveniji. Svoje znanje in izkušnje je zelo jasno pokazala v številnih sodelovanjih s slovenskimi avtoricami in avtorji, nazadnje v kratkem igranem filmu, Kako sem se naučila obešati perilo, ki je prejel številne dobre kritike in nagrade na mednarodnih festivalih.
Na koncu pa bi se ustavili še pri dejstvu, da z izborom poudarjamo tudi pomembnost prenosa znanja in izkušenj. Olga Toni se poleg ustvarjanja intenzivno posveča prenašanju znanja na nove generacije in je zaslužna, da danes vsi, ki ljubimo montažo, lahko suvereno ustvarjamo in predano znanje kažemo v svojem delu. Rezultat njene zagnanosti in brezkompromisnega predajanja znanja so tudi montažerke mlade generacije, Sara Gjergek, Olga Michalik in Saša Škulj, ki so se šolale pod njenim budnim očesom in bodo tudi v prihodnje lahko v svoje delo prenašale strast do poklica, s katero jih je brez dvoma okužila.
Andrej Nagode, montažer, tajnik DPPU in docent na katedri za montažo na AGRFT
(Filma Oči, a lahko jaz šofiram in Kako sem se naučila obešati perilo sta dostopna samo na območju Slovenije)
© Kultura je ZAKON, zato spoštujem avtorske pravice.
Mladina gradi, montaža Milka Badjura, režija France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1946, 16'
dokumentarni film (produkcija Triglav film, imetnik pravic Slovenski filmski center)
Mladinske delovne akcije v Sloveniji v prvih letih po osvoboditvi.
Narodna noša, montaža Darinka Peršin, režija Mako Sajko, Slovenija (Jugoslavija), 1975, 11'
dokumentarni film (produkcija Viba film, imetnik pravic Slovenski filmski center)
Posamezne politične usmeritve in režimi so narodno nošo v Sloveniji zlorabljali. Kljub temu, da so posamezni detajli slovenske narodne noše sposojeni iz nemških alpskih krajev, je vendar ohranila specifičnosti tega območja. Danes služi narodna noša kot turistična atrakcija.
Oči, a lahko jaz šofiram, montaža Olga Toni, režija Miha Hočevar, Slovenija, 2011, 13'
igrani film (produkcija Vertigo)
Mati, oče, sin, domačija, zemlja, nedeljsko kosilo, kozarec vinca, sosed, naš avto ... Vse to cepljeno z vdorom potrošništva preko medijev, predvsem televizije. Nove želje in njih nepotrebna uresničitev prinašajo vse hujši osip odnosov, vse večjo izpraznjenost. Junaki bolščijo v predmete svojih želja, ki jih že imajo ali pa jih bodo čimprej imeli. Šele ko jim je kaj od tega odvzeto, se zbudijo oziroma ponorijo.
Jašek, montaža Sara Gjergek, režija Urban Zorko, Slovenija, 2015, 20'
igrani film (produkcija Enabanda)
Nedelja je in mesto je mrtvo. Na praznem parkirišču poleg supermarketa Eurodil se v komunalnem jašku zbudi podiplomski študent in potiskač vozičkov Miha. Domneva, da je v luknjo padel med pospravljanjem vozičkov. Njegovi kriki prikličejo mimoidoče, ki so polni idej, nasvetov ali prezira, Miha pa je za vse nekako uporaben. Toda Mihi se mudi ven.
Assunta, montaža Olga Michalik, režija Ester Ivakič, Slovenija, 2018, 18'
igrani film (produkcija AGRFT)
Daleč stran od vasi in drugih ljudi, štiristo sunkov vetra stran, se Marija in Drevo trudita pomagati umirajoči prijateljici Kirny. Da bi ji Marija olajšala muke, Kirny spomni na njenega pokojnega psička Rexija in ji tako pričara lepšo idejo o onostranstvu. Kirny hrepeni po Rexijevem prihodu, Drevo pa ta ideja vedno bolj boli. Ko Rexi končno pride, sta dekleti primorani sprejeti izgubo prijateljice.
Ulov, montaža Saša Škulj in Miloš Kalusek, režija Ana Gruden, Slovenija, 2021, 20'
igrani film (produkcija Blade)
Desetletna Nina živi sama z mamo v kraški vasici. Potrebo po očetu se odloči rešiti tako, da v bližnji lovski koči izbere favorita. Pod pretvezo, da jo je strah, ga prosi, če jo pospremi domov. Film, v katerem lovec postane plen, na poetičen način prikaže, kako otrok znotraj sveta odraslih prevzame odgovornost v svoje roke.
Kako sem se naučila obešati perilo, montaža Ivana Fumić, režija Barbara Zemljič, Slovenija, 2023, 23'
igrani film (produkcija Filmservis)
Po naključnem srečanju Oli in Miha skleneta prijateljstvo. Ali nekaj več. Ali manj.
Zahvaljujemo se Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter produkcijskim hišam Vertigo, Enabanda, Blade in Filmservis za dovoljenja za prikazovanje izbranih del.
© Kultura je ZAKON, zato spoštujem avtorske pravice.
