BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Slovenski filmski center v sodelovanju z Bazo slovenskih filmov na Dan žena že tradicionalno s posebno projekcijo predstavlja ustvarjalnost slovenskih filmskih avtoric.
Letos pozornost usmerjamo k direktoricam fotografije oz. poklicu, ki se skozi filmsko zgodovino med ženskami ni opazno razširil nikjer po svetu. Ko govorimo o slovenskih direktoricah fotografije, moramo omeniti pionirko poklica, Veko Kokalj, ki se je v svoji štiridesetletni karieri podpisala pod več kot sto filmov in dokumentarnih gradiv. Prvič je v vlogi direktorce fotografije stala za kamero leta 1949, leta 1965 pa je posnela prvi slovenski celovečerni animirani flm Zvezdica zaspanka. Žal je bila Kokalj v tem dominantno moškem poklicu izjema prejšnjega stoletja in vidno odrezana od večjih produkcij in celovečernih igranih filmov, pri katerih je pogosto sodelovala kot asistentka ali fotografinja na setu. Po njeni upokojitvi je v Sloveniji poklic direktorice fotografije med ženskami skoraj popolnoma izginil.
V zadnjih letih se predvsem v tujini vedno večkrat pod filmsko fotografijo podpišejo ženske, v Sloveniji pa se za študij snemanja odloča vse več deklet. Da bi predstavili generacijo mladih direktoric fotografije in študentk snemanja, ki se šele podajajo v svet profesionalnega filmskega ustvarjanja, vas vabimo k ogledu trinajstih filmov oz. študijskih vaj, ki so nastale v zadnjih dveh letih.
V Združenju filmskih snemalcev Slovenije so ob dogodku zapisali:
»Direktor fotografije je edinstven poklic, ki ga v enaki meri zaznamujejo tehnična in tehnološka spretnost ter umetniška tenkočutnost in talent. Na žalost gre tudi za enega tistih poklicev v filmski industriji, kjer beležimo največje razlike v številu predstavnikov oz. predstavnic moškega in ženskega spola, kar je v Sloveniji še posebej izrazito.
Avdiovizualna dela, ki so nastala pod budnim očesom redkih direktoric fotografije, občinstvu pogosto odkrivajo nov, neznan in drugačen pogled na svet, ki ga ujamejo v objektiv filmske kamere.
Podatki, predstavljeni na okrogli mizi o položaju direktoric fotografije na 43. festivalu direktorjev in direktoric fotografije Manaki brothers v Bitoli v Makedoniji kažejo, da se trend v zadnjih letih izboljšuje. Filmske šole v regiji beležijo približno 50 odstotni delež študentk. O tem pričajo primeri v Bolgariji, Srbiji in Sloveniji (na AGRFT Univerze v Ljubljani se na katedri za snemanje trenutno izobražuje 9 študentk in 12 študentov).
Četudi je povečanje števila študentk snemanja v zadnjih letih dosežek, se težave nadaljujejo po zaključenem študiju. Direktorice fotografije ob vstopu v profesionalni svet filmske industrije pogosto ne dobijo enakih priložnosti kot moški v tem poklicu. V balkanskih strokovnih združenjih direktorjev fotografije je opaziti, da večina moških takoj po končanem študiju začne delati v vlogi snemalcev ali direktorjev fotografije, medtem ko večina žensk opravlja poklic asistentke kamere ali pa dobijo priložnosti za sodelovanje zgolj pri nizkoproračunskih projektih. Čeprav obstaja močna podpora direktoricam fotografije znotraj strokovnih združenj, so v filmski industriji in širše v družbi še vedno prisotni predsodki, kar je pogosto razlog za slabše možnosti in manj kariernih priložnosti. To dejstvo se odraža tudi v številu članic strokovnih združenj, ki zaradi maloštevilnih priložnosti težko dosežejo minimalni kvantitativni kriterij za članstvo.
V Združenju filmskih snemalcev Slovenije vidimo prihodnost v svežih idejah, pogledih in energiji mladih direktoric in direktorjev fotografije. Trdno verjamemo, da je potrebno razbijati stereotipe in predsodke, zato kot Zduženje in kot posamezniki nudimo vso podporo mladim filmskim ustvarjalkam in ustvarjalcem.
Pozdravljamo pa tudi institucionalno podporo in spodbudo Slovenskega filmskega centra in Baze slovenskih filmov, ki sta se ob prepoznavanju problematike odločila osvetliti delo, talent in kvaliteto mlade generacije direktoric fotografije in študentk snemanja. Za sodelovanje in podporo študentkam se zahvaljujemo Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici in Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani«
Simon Tanšek, direktor fotografije, tajnik ZFS in predstojnik katedre za snemanje na AGRFT in
Lev Predan Kowarski, direktor fotografije, član ZFS in docent na katedri za snemanje na AGRFT
© Kultura je ZAKON, zato spoštujem avtorske pravice.
Sutherland v okvirju, fotografija Gaja Naja Rojec, režija Matjaž Jamnik, Gaja Naja Rojec, Slovenija, 2021, 21'
dokumentarni film (produkcija Dvoika)
Kratki dokumentarni film v nizu impresij predstavi motive bremena, greha in počitka s slike z versko tematiko Široka in ozka pot, da bi ponazoril neenakosti, ki še vedno opredeljujejo belo in temnopolto skupnost v južnoafriškem mestu Sutherland.
Infected ~ Brez dotika, fotografija Sara Ivanov, režija Fabris Šulin, Slovenija, 2022, 4'
videospot (produkcija Infected)
'Brez dotika' so čustva, ki nas prevzamejo, ko dvojina postane ednina. Vez se (s)trga in domačnost preglasi praznina.
Direktorica fotografije o filmu: »V videospotu iz mehkega udobja domače sobe in prijetnih občutkov prelivam čustva skozi odseve vode. Odsevam melanholijo, šibkost.«
Preprost člouk s konca sveta, fotografija Teja Miholič, režija Ester Ivakič, Slovenija, 2022, 18'
igrani film (produkcija Ester Ivakič)
Vampirja gresta na zadnjo pot.
Direktorica fotografije o filmu: »Film želi z uporabo naravne svetlobe, "kamere iz roke" in surovega načina snemanja poudariti sanjsko, kaotično in nepredvidljivo atmosfero. Ko sanjaš ali pa ko se ti blede, kot se eni izmed glavnih junakinj, slika ni vedno ostra, ni pri miru, barve pa so redko logične. Bolj kot vprašanje tehnike, nam je bil pomemben spontan zajem čustvene avre likov.«
Odstiranje, fotografija Arta Kroni, režija Arta Kroni, Slovenija, 2021, 7'
študijski film (produkcija Akademija Umetnosti UNG)
Avtorica do svoje babice pristopi z vprašanji, ki jih ni zastavila še nikoli. Razdalja jima ne dopušča veliko iskrenih pogovorov.
Direktorica fotografije o filmu: »Ker je tematika filma precej osebna, se mi je zdelo pomembno, da se to odraža tudi v njegovi fotografiji. Tako sem do smemanja pristopila kar se da spontano in brez konkretnega načrta. Babico sem želela ujeti v pristnih podobah, ki me spominjajo na obiske pri njej.«
Razmišljam, fotografija Toma Kirina, režija Toma Kirina, Slovenija, 2023, 4'
študijski film (produkcija Akademija Umetnosti UNG)
Subjektivna avtoričina predstavitev obstoječih opisov besede "odsev".
Direktorica fotografije o filmu: »Bistveni cilj vizualnega sloga 'Razmišljam' je zgrajen na mojem osebnem dojemanju situacije v kateri se nahajam, tako v svetu kot v zasebnem življenju. S fotografskimi tehnikami tega projekta sem želela svoja čustva prikazati kakršna so - kaotična, predstaviti odseve in vpliv nekaterih problemov sveta na človekovo življenje.«
Vonj sovraštva, fotografija Veronika Francesca Štefančič, režija Katja Predan, Slovenija, 2022, 6'
igrani film (produkcija Katja Predan, Juca Bonaca)
Preziram vso umetnost, ki poveličuje žensko, podrejeno moškemu.
Direktorica fotografije o filmu: »Osnovni izziv je bil, kako ustvariti iluzijo velikega prostora. V glasbenem studiu, ki obsega štiri kvadratne metre, smo vnesli iluzijo dnevnega prostora z barvno paleto z zemeljskimi toni in močno kontra osvetlitvijo. Uporabila sem tudi vintage objektive, ki omehčajo digitalnost slike in zabrišejo linije podob. Kot oboževalka formata 1:1, je ta vključen, kadar je le mogoče. Tudi tu.«
Sanje, fotografija Karin Petrič, Slovenija, 2022, 7'
študijska vaja (produkcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL)
Direktorica fotografije o filmu: »Trenutek zavedanja videnega v stanju odtujenosti vzpodbudi sanjsko realnost glavnih likov, v kateri na koncu tudi ostaneta. Vizualno sem pri vaji poskusila preplesti notranji svet likov ter sanjski svet njune domišljije, ki ga odpre ta bežni trenutek.«
2030, fotografija Maja Štojs, režiser David Champaigne, Slovenija, 2022, 15'
študijski film (produkcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL)
2030. V Evropi in po svetu divja vojna, oblast prevzemajo totalitarni režimi, države sveta se delijo na dva pola: zaveznike in triado. V Sloveniji vlada totalitarna oblast. V teh okoliščinah Kai in Maris, ki pričakujeta otroka, prideta do spoznanja, da v Sloveniji zase in za svojega otroka ne vidita prihodnosti. Poskušata nezakonito pobegniti iz države.
Direktorica fotografije o filmu: »Pri ustvarjanju vizualne podobe filmskega sveta filma 2030, mi je bila podeljena redka priložnost ustvarjanja svojevrstnega sveta, kjer logika lahko izvira iz uporabe vizualnih sredstev, ki sledijo lastnim vzgibom, brez konvencionalnih okovov ustvarjanja logične filmske podobe. Igra barv odraža kontrast dobrega in slabega, mehka svetloba domovanja glavnih likom, ki jim parira oster svet trdih senc zunaj. Nelogično postane osebno, saj je medprostor igre vizualnih sredstev izčiščen že v skoraj animacijski svet barv.«
Biti oče, fotografija Maja Krvina, režija Blaž Andrašek, Slovenija 2022, 15'
študijski film (produkcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL)
Biti oče je poetični kratki dokumentarni film, ki v zvočni podobi spremlja zgodbe mladostnikov, ki so zaradi različnih razlogov odraščali brez očeta oziroma z odsotnim očetom. Mladostniki preko lastnih življenjskih zgodb delijo spomine na življenje z odsotnim očetom in kako je to vplivalo na njihova nadaljnja življenja. Preko pričevanj film odkriva kakšna je pomembnost očetovske vloge za posameznika in družbo ter kaj sploh pomeni biti oče?
Direktorica fotografije o filmu: »Kratki dokumentarni film Biti oče je pripoved o odsotnosti očeta v družini. Da bi poudarili občutek odsotnosti, smo se odločili, da protagonistov eksplicitno nikoli ne razkrijemo. Filmsko podobo smo zgradili s poetičnimi asociativnimi podobami različnih prostorov, ki se skupaj z zvočno pripovedjo sestavljajo v celoto.«
To je moj dom, fotografija Lara Knap, režija Iza Mlakar, Slovenija, 2022, 15'
študijski film (produkcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL)
Dokumentarni film To je moj dom ponudi vpogled v življenje voznikov tovornjaka in v težave, s katerimi se srečujejo na poti. Od tega, da jim ob volanu leži fotografija družine, do kratkočasenja z gledanjem televizije in voznikov, ki jim družbo dela koledar golih deklet. Zgodbe z dolgih postankov, še daljših poti in iz kabin tovornjakov, ki so za mnoge dom.
Zora, fotografija Tara Caruso Bizjak, Slovenija, 2023, 4'
študijska vaja (produkcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL)
"Vegetirala sem z njo, se zbudila. Plavam."
Direktorica fotografije o filmu: »Zora je vaja petega semestra študija filmskega in televizijskega snemanja. Izdelek, ki si ga boste ogledali, je vizualna interpretacija sanjave pesmi.«
Konfrontacija podzavesti, fotografija Reni Babič, Slovenija, 2022, 4'
študijska vaja (produkcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL)
Kdaj se človek lahko pogleda v ogledalo?
Šport estetsko, fotografija Neža Jankovič, režija Lara Šifrer, Slovenija, 2022, 3'
študijska vaja (produkcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL)
Tenis.
Zahvaljujemo se Akademiji Umetnosti, Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, glasbeni skupini Infected, produkcijski hiši Dvoika in Ester Ivakič za dovoljenja za prikazovanje izbranih del.
© Kultura je ZAKON, zato spoštujem avtorske pravice.
