Tretjo in zadnjo sezono DOKgodkov smo posvetili avtorjem slovenskega dokumentarnega filma. Program tretje sezone sta kurirala Jasna Pintarič in Robert Kuret, slednji je o filmskih izborih z vso preciznostjo pisal besedila Govorimo o filmskem jeziku, v katerih je analiziral filmska sredstva avtorskega pristopa.
V tem zadnjem DOKgodku smo še posebej veseli, da lahko izpostavimo pionirja slovenskega dokumentarnega filma Avgusta Veličana Beštra. Trije filmi, ki v teh letih obeležujejo 100. obletnico nastanka je Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS lani digitalno restavriral. Gre za najzgodnejše ohranjene tonirane filme pri nas, ki nas s svojo podobo popeljejo na potovanje, ne samo filmske zgodovine temveč tudi obče zgodovine Slovenije.
Vabljeni k ogledu filmov Zadnja pot narodnih mučenikov v domovino (1923), Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah (1922) in Kralj Aleksander na Bledu (1922).
Avgust Veličan Bešter se je rodil leta 1891 v Železnikih. Po končani osnovni šoli se je z družino preselil v Ljubljano, zanimanje za fotografijo ga je kasneje vodilo na fotografsko-slikarsko šolo na Dunaj. Leta 1911 se je zaposlil kot fotografski pomočnik, sprva v ateljeju Ludvika Krema, kasneje pa pri Francu Aparniku, ki je imel v lasti laterno magico in filmski projektor. To je Beštra spodbudilo, da se je istega leta vrnil na Dunaj še v filmsko šolo.
Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1914 pridobil pooblastilo za opravljanje fotografske obrti in odprl svoj lastni atelje. Ukvarjal se je predvsem s portretno in dokumentarno fotografijo; ohranilo se je veliko njegovih portretov znanih Slovencev. Sodeloval je na prvi Jugoslovanski razstavi fotografije v Splitu, v Rimu je 1926 prejel veliko nagrado na razstavi umetniške fotografije. Leta 1922 je od Magistrata mesta Ljubljana pridobil obrtni list za izdelovanje filmov, s čimer je ustanovil prvo filmsko podjetje pri nas, Slovenija film, prva slovenska filmska tovarna Veličan Bešter, Atelje Helios, leta 1932 preimenovano v Ilirija film, Tvornica zabavnih, propagandnih in reklamnih (trik) filmov. V podjetju je bil sicer edini zaposleni in je vse nastale filme sam režiral, snemal in montiral.
Bešter je v svoji karieri posnel več deset filmov, od katerih se jih je ohranilo le pet. Gre večinoma za kratke dokumentarne posnetke. Film Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah velja za prvi športni film na slovenskem, leta 1922 je bil predvajan v kinu Ideal. V Prekopu judenburških žrtev je s postavitvijo kamere na vlak prvič v slovenskem filmu uporabil vožnjo kamere. Med drugim je posnel tudi lutkovni film Lutka v narodni noši in risani film Miki Miška, ki se žal nista ohranila.
Umrl je leta 1938, pokopan je na ljubljanskih Žalah.
© Kultura je ZAKON, zato spoštujem avtorske pravice.
Zadnja pot narodnih mučenikov v domovino, režija Avgust Veličan Bešter, 1923, Kraljevina SHS, 9'
Panorama Judenburga. Prevoz posmrtnih ostankov voditeljev vojaškega upora, ustreljenih leta 1918 v Judenburgu, v domovino. Sprejem na železniški postaji v Ljubljani in pogreb.
Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah, režija Avgust Veličan Bešter, 1922, Kraljevina SHS, 6'
26. februarja 1922 se je v Planici odvila druga smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije, v kateri je sodelovalo 53 moških in 7 žensk. Tekmovalci pred startom, med tekmo in prihodom v cilj. Odhod sodelujočih na železniško postajo.
Kralj Aleksander na Bledu, režija Avgust Veličan Bešter, 1922, Kraljevina SHS, 3'
Sprejem kralja Aleksandra Karadjordjevića na železniški postaji na Bledu, pregled častne čete.
DOKgodek organizira zavod Filmoteka, v okviru projekta Baza slovenskih filmov v sodelovanju z mednarodnim festivalom Dokudoc, ki ga že 10 leto organizira Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga. Distributer prikazanih filmov v izbora tega tedna je Slovenski filmski center.
Filme Avgusta Veličana Beštra hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
© Kultura je ZAKON, zato spoštujem avtorske pravice.