Izgubljeni sin

hrvaško: Scenarij ove socijalne drame, koja propituje izvore obiteljskog nasilja, Izgubljeni sin (Slovenija) potpisuje Darko Štante, koji će ga ujedno i režirati. Štante je prethodno režirao nagrađivani film Posljedice. Ovdje promatramo odnos između uspješnog kriminalista Andreja, njegovog brata i oca, odnosno posljedice koje nasilan odnos ima na buduće živote ljudi. Moram napomenuti da je tema nasilja trenutno prilično aktualna. Scenarij je zanimljiv i kvalitetno napisan, a likovi i njihovi dijalozi su dobro razrađeni. U priči pratimo kriminalista Andreja, koji jednog dana, nakon što ga dugi niz godina nije vidio, susreće brata Kristijana. Taj susret okida niz događaja koji uzdrmaju život koji je nastojao graditi. Naime, on je nastojao živjeti drugačiji život od onoga kakvog je kroz djetinjstvo i mladost poznavao. On i njegov brat Kristijan su odrastali uz nasilnog oca, a Andrej uvidi da je Kristijan također postao obiteljski nasilnik. U pokušaju da pomogne Kristijanu, Andrej ugrožava vlastiti posao i odnos s djevojkom Annom. Sam scenarij je suvremeno napisan, a tema koju obrađuje je nažalost nešto s čim se svakodnevno susrećemo. Također, ova je tema univerzalna. Ono što je zanimljivo je da autor suprotstavlja slobodu volje pojedinaca pa tako Andrej bira život suprotan onome kakvog je vodio, te uvjetovanost odgojem, koja je vidljiva kod Kristijana koji ponavlja naučene obrasce ponašanja i ne može se izvući iz spirale nasilja.

Film razgrinja vzvode družinskega nasilja. Univerzalno temo obravnava z občutljivostjo in primerno grobostjo, s psihološko utemeljenim pozicioniranjem storilca in žrtve, ki v primeru enega brata verigo nasilja prepreči, v drugem pa nadaljuje, dokler ga ne ustavi nekdo drug. Temo motivira splošno družbeno stanje naraščajočega nasilja v vseh oblikah. Film je avtorski, vendar hkrati žanrsko zastavljen.
Struktura filma sledi liniji nasilja, obenem pa preiskuje razloge zanj, skoraj terapevtsko razkriva njegovo ozadje z obilico razumevanja in empatije, hkrati pa je neposreden in neusmiljeno stvaren. Napetost se intenzivira, nenaden in brutalen konec verigo prekine in daje prostor upanju. Liki so močni v svoji prepričljivosti, premišljeno, vendar živo izoblikovani, hkrati pa ves čas v dinamičnih, pretežno konfliktnih odnosih. Šibko motivirano je le ravnanje Anne, kriminalistove partnerice.
Film je lahko privlačen za slovenski, evropski in mednarodni kulturni prostor.

Izgubljeni sin je predloga za realistično kriminalno socialno dramo o Andreju, kriminalistu za obravnavo družinskega nasilja, ki med eno od službenih akcij naleti na svojega mlajšega brata Kristijana, s katerim sta ločena že od njune mračne, nasilne mladosti. Tematika družinskega nasilja, ki se vleče iz generacije v generacijo je univerzalna in verodostojna. Nekoliko manj je prepričljiv pripovedni način, predvsem zaradi ne povsem dodelane karakterizacije likov. Čeprav je zgradba zgodbe čvrsta in utemeljena, so dialogi likov večkrat predvidljivi in ne spodbujajo značajskih raznolikosti med njimi. Odnos med Anno in Andrejem ni dovolj osebnostno, tudi psihološko razdelan, predvsem pa je obremenjen z razlagalno pojasnjevalnimi značilnostmi, ki zavirajo ritem pripovedi. Pričakovana privlačnost filma za slovenski in evropski oziroma mednarodni kulturni prostor je v sorazmerju s prepričljivostjo pripovednega načina. Odmevnost ustvarjalnega dela režiserja na avdiovizualnem področju je postala opazna z njegovim celovečernim prvencem, medtem ko producent izkazuje dolgo, vztrajno in seveda odmevno prisotnost v produkciji celovečernih igranih filmov. Finančni načrt in predračun sta v glavnem utemeljena, prisotnost sofinancerjev obstaja, večji delež sofinanciranja še ni zagotovljen.