FILMFREŠ

Spretno napisan, gibko sproduciran, sijajno odigran, perfektno natempiran, zabaven in v vseh pogledih „kul“ kratki igrani film Barcelona, za katerim očitno stoji – in se zabava! - dobro uigrana filmska ekipa, je žirijo raznežil in razorožil. Drznemo si celo napovedati nov udaren veter na domači filmski sceni.

V izjemno dobro odmerjeni razdalji do subjektov vzpostavijo Jure Štern in njegovi sodelavci miren, odprt in angažiran vpogled v kompleksno mrežo odnosov gojencev in socialnih delavcev mladinskega doma. Obenem s tem ponudjio gledalcem prostor za čustven odziv, ki delno sovpada s čustvi glavnega protagonista Emanuela, kar pa že gradi podlago za globlje razumevanje manj priviligiranih najstnikov in njihovih realnosti v splošnem. Žirija si je želela, da bi eden daljših filmov v selekciji, trajal še dlje - najboljši pa so tisti filmi, ki bi jih, ko se končajo, hoteli gledati še nekaj časa.

Brezkompromisen vizualni eksperiment, ki namesto, da bi zgubljal čas z razlaganjem konteksta, svoj svet raje zgradi z asociativnim nizom mestoma bizarnih, mestoma komičnih, vselej pa natančnih kompozicij - živih slik.

Z minimalnimi sredstvi in premišljeno permutacijo predmetov, čustev in konceptov, ki jo medij animacije prenese z neskončno in navdihljivo lahkoto, Sabotaža v enem zamahu opiše srce in duha sodobnega človeka in spomni, da je edina resnica večno spominjanje

Kratki animirani film Kurent izkazuje izjemno poznavanje filmskega jezika, s katerim scenarist, režiser in animator Miha Reja ustvari izvrstno kadrirano, dramaturško sklenjeno zgodbo o najstniškem pobegu in srečanje z nevsakdanjim, s kurentom in njegovim simbolnim pomenom. S premišljeno likovno podobo, ki se navezuje na slovensko slikarstvo, in poglobljenim obravnavanjem tematike film ustvari tekočo pripoved, ki gledalca nagovarja na čustveni ravni in ga potegne v vzdušje slavja ob kresu.

K močni atmosferi filma Kjer se prepirata dva … izrazito prispeva vizualna podoba, ki jo sooblikujejo odlično izbrana snemalna lokacija, kostumografija, luč, kamera in drugi filmski elementi. Oranžno-rjavi, topli toni pa ne gradijo le vzdušja prikazanih trenutkov, temveč tudi metaforično vodijo k razpletu spretno podane filmske zgodbe.

Kratki dokumentarni film Sighs and Tears odlikuje režijsko tenkočutno obravnavanje občutljive tematike potlačevanja čustev. Pri posredovanju občutij nastopajočih se filmska režija uspešno ogne sentimentalnosti in se uspe gledalcev dotakniti s pristnostjo in toplino.

Kratki filmski esej I Reflect se domiselno loti obravnave pojma odsev, pri čemer se izrazito dobro poslužuje medija, znotraj katerega se umetniško izraža. V dopuščanju spontanosti, intuicije pri oblikovanju filmske naracije se avtoričin eksperimentalni pristop polnokrvno uresniči.

Za dovršeno animacijo

Za izjemen žanrski pristop: Mat v režiji Tima Luznarja (Studio Slog, Elitni Gorenjski Bebci).

Avtorski dokumentarec Labod odlikuje presenetljiv izbor obravanvane tematike, še posebej, ker gre za temo, ki je mlajši generaciji oddaljena ali celo nepoznana. Problematika je gledalcu približana na vizualno poetičen način, saj se s pomočjo odlične kamere prelitje prostorov propadle tovarne subtilno poveže s pričevanji nekadanjih zaposlenih in s tem naslika veličastno fresko nekoč pomembnega tovarniškega obrata. Forma je dokumentarna, celoto pa oplemeniti poetika igralskih miniatur in pogumno izraženo stališče.

Maj Rebolj – za scenarij filma Ata in stol

Scenarij za kratki igrani film Ata in stol je Maj Rebolj spisal s spretnimi vsebinskimi obrati, ki presenečajo praktično z vsako sekvenco. V scenariju uspešno prepleta svetove mlajše in starejše generacije ter na indirekten način vpelje pomembne družbene teme kot so samomor, družabna omrežja, predsodki, nasilje in masovna nekritičnost.

Vizionar za kamero in režijo Arta Kroni za kamero in režijo filma Odstiranje

Arta Kroni z izbiro tematike prikaže izredno občutljivost za zgodbe neslišane, odmaknjene in marginalizirane družinske skupnosti. Svojo družino portretira prek zamolčanih osebnih zgodb, narativa pa se osredotoča na detajle in navidez nepomembne situacije, ki toliko bolj učinkovito predstavijo del družinske kronike. Kamera izrazito podpre emocijo in sporočilnost filma, kadri pa so poenoteni v estetiki.

Kristina Savić za vlogo Ane v filmu Bar na poljanskem nasipu (KUD Pozitiv)

Kristina Savić v kratkem igranem filmu Bar na Poljanskem nasipu veristično oblikuje lik Ane, dekleta, ki se ne zmore vključiti v družbo sovrstnikov. V naboru tekmovalnega programa njen lik izstopa po subtilni naravnosti in intrigira s skrivnostnostjo ter v enigmatičnem razkrivanju gledalca do konca drži v napetosti.