Za nami je premiera slovenskega celovečernega lutkovnega animiranega filma Zgodbe iz čarobnega vrta

Včeraj, 30. septembra, je bila v Cankarjevem domu slavnostna premiera lutkovnega animiranega celovečernega filma Zgodbe iz čarobnega vrta. Z nami je bila številčna ustvarjalna ekipa, otroci pa so jim po projekciji zastavili nemalo zanimivih vprašanj.

Film, zasnovan kot omnibus lutkovnih animiranih zgodb, nagovarja občinstvo vseh generacij. V ospredje postavlja minljivost, družinske vezi in medgeneracijske odnose.

Po sedemindvajsetih letih gre za drugi celovečerni animirani film s slovenskim producentom in režiserjem. Nastal je v slovensko–češko–slovaški in francoski soprodukciji, režirali pa so ga Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš in Jean-Claude Rozec.

Filmske Zgodbe iz čarobnega vrta oblikujejo trije otroci, ki si pri osamljenem dedku pripovedujejo zgodbe. Tako nas popeljejo v čarobne svetove, kjer se spomini spreminjajo v pustolovščine, smeh premaguje žalost, babičina ljubezen pa nikoli ne izgine.

Ko štiriletni Tomi, osemletna Suzana in desetletni Darko prvič po izgubi ljubljene babice obiščejo dedka, je njegova hiša pogreznjena v tišino, sam pa je odtujen. Suzana, navdihnjena s spomini, prevzame babičino vlogo pripovedovalke. S fantastičnimi zgodbami in domišljijo naslika magični svet skrivnostne mačke, na videz strašne pošasti in drznega letečega gospoda. Tako v dedkov dom in njihove odnose znova vnese prepotrebno toplino. Zgodbe niso le skrivnostne, dramatične, žalostne in smešne, temveč vsem družinskim članom pomagajo lažje premagovati izgubo.

»Film Zgodbe iz čarobnega vrta je dokaz moči animacije, ki omogoča soočanje z življenjskimi izzivi, iskanje tolažbe in medsebojno povezovanje. Film je narejen z izjemno skrbnostjo in ljubeznijo do pripovedovanja zgodb, zato nam je v čast, da njegovo svetovno premiero gostimo na Berlinalu 2025,« je med drugim letos zapisal Sebastian Markt, programski vodja programa Generation Kplus na Berlinalu.

Poleg svetovne premiere na Berlinalu – kjer je bil prikazan v tekmovalnem programu že omenjenega programa – je film odprl mednarodni filmski festival za otroke in mladino Zlín Film Festival. Predstavljen je bil tudi v Karlovih Varih, na Animafestu Zagreb, mednarodnem festivalu animiranega filma v Ottawi, na Fest Anča, Puljskem filmskem festivalu, Filmfestu München, mednarodnem filmskem festivalu v Seattlu, mednarodnem filmskem festivalu v Šanghaju ter na filmskem festivalu Giffoni, kjer je prejel posebno nagrado ECFA za najboljši evropski otroški film 2025. Poleg tega je bil prikazan še na mednarodnem filmskem festivalu v Amanu, kjer je prejel nagrado občinstva.

»Po dolgih letih sodelovanja s čudovitimi partnerji je ta film pomemben dosežek. Je prvi celovečerni animirani film za otroke s slovenskim producentom in režiserjem, pri čemer so vsi producenti enakovredni partnerji – kar je v tej industriji redkost. To ni le pomemben trenutek za film, temveč tudi zgodovinski mejnik za slovenski animirani film in filmsko krajino nasploh,« je že na novinarski konferenci povedal Kolja Saksida, producent Zavoda ZVVIKS.

Produkcija je rezultat enakovrednega sodelovanja produkcijskih hiš Maurfilm (Češka), Artichoke (Slovaška), ZVVIKS (Slovenija) in Vivement Lundi! (Francija).

Slovenski režiser Leon Vidmar je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani. Širši javnosti se je prvič predstavil s kratkim animiranim filmom (Ne)strpnost, ki ga je pokazal na festivalu Balkanima v Beogradu (2010) in na ljubljanski Animateki (2010). Dodatno znanje je pridobil na študentski izmenjavi na Akademiji lepih umetnosti na Poljskem, na Šoli uličnega gledališča (ŠUGLA) v Ljubljani ter na šoli performativnih umetnosti Performers House na Danskem.

Leta 2013 je kot asistent animatorja sodeloval pri kratkem lutkovnem animiranem filmu KOYAA – Roža avtorja Kolje Sakside. Od istega leta sodeluje tudi z avtorico Špelo Čadež – najprej kot animator pri filmu Boles (2013), kasneje pa pri lutkovnem animiranem pregledu in napovedniku Netflixove serije Oranžna je nova črna (2017). Njegov profesionalni prvenec, kratki lutkovni animirani film Slovo, je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2016 prejel nagrado vesna za najboljšo animacijo. Film je bil prikazan na več kot osemdesetih domačih in mednarodnih festivalih. Trenutno pripravlja kratki animirani film Kriva pota.

Na vprašanje, kako se je začelo njegovo delo pri filmu Zgodbe iz čarobnega vrta, Leon Vidmar odgovarja: »Moje delo se je začelo z izbiro knjižne predloge Arnošta Goldflama. Ko me je Kolja povabil k projektu, sem namreč lahko izbral, katera kratka zgodba me najbolj pritegne, da bi jo upodobil v filmu. Bogdanovo zgodbo sem izbral, ker se mi je zdelo, da bo zagotovo zabavno animirati, kako leti. Kasneje sem komentiral prvo različico scenarija, nato pa sem svojo vizijo predal ekipi in bdel nad procesom animiranja. Proces je bil precej dolgotrajen, saj smo z delom začeli že leta 2017. V tem času se je vizija filma kar nekajkrat spremenila, da smo prišli do končnega izdelka, kakršen je danes.«

Film je nastal v soprodukciji s Češko televizijo, Slovaško radiotelevizijo, RTV Slovenija in Pictanovom, ob podpori Région Hauts-de-France, studia Personne n’est parfait!, ter finančno podporo programov Kreativna Evropa MEDIA, Eurimages, Češkega filmskega sklada, Slovaškega avdiovizualnega sklada, Slovenskega filmskega centra, Javne agencije RS, Filmskega studia Viba film Ljubljana, Région Bretagne / Bretagne Cinéma, francoskega CNC, TVR Tempo - Rennes Métropole, Gebeka Films, Tébéo, TébéSud, France Télévisions – France 3 Bretagne in NuFrame. Distribucija filma v Sloveniji poteka pod vodstvom Animateke.

RAZSTAVA

V prostorih Slovenske kinoteke na Miklošičevi 28 je od 30. septembra 2025 do 28. junija 2026 na ogled razstava o zakulisju nastajanja animiranega filma Zgodbe iz čarobnega vrta, ki sta jo kurirala Jurij Bobič in Lucija Smodiš.

Razstava obiskovalce popelje skozi celoten ustvarjalni proces ter podrobneje razkriva tehnike, faze in trike lutkovne stop-animacije – od pisanja scenarija, izdelave scenografije in lutk do procesa animiranja, sinhronizacije, posebnih učinkov in končne montaže. Prikazane so scenografije, lutke, rekviziti, likovne predloge in načrti, po katerih je nastala filmska pripoved. Z video intervjuji so predstavljeni vsi ključni poklici, ki sodelujejo pri ustvarjanju animiranega filma.

Vir: Slovenski filmski center