BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Evropska filmska akademija je danes razglasila nominirance za Evropske filmske nagrade. Med njimi so trije slovenski filmi, kar je prvič v zgodovini slovenskega filma! Nominirani so: v kategoriji celovečernih igranih filmov za najboljši prvenec režiserka Urška Djukić s filmom Kaj ti je deklica, v kategoriji animiranih filmov za najboljši celovečerni animirani film in najboljši evropski film Zgodbe iz čarobnega vrta v režiji Leona Vidmarja, Davida Súkupa, Patrika Pašše in Jean-Clauda Rozeca ter v kategoriji za najboljši dokumentarni in najboljši evropski film slovenska manjšinska soprodukcija hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića Fiume o morte!.
Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra je ob tem dejala: »Letošnje nominacije za evropske filmske nagrade potrjujejo, da slovenski film sodi v sam vrh evropske filmske umetnosti. V Evropi vsako leto nastane med 1500 in 2000 celovečernih filmov, mi pa imamo leta 2025 med njimi enega od petih najboljših evropskih prvencev (Kaj ti je deklica), enega od petih najboljših celovečernih animiranih evropskih filmov (Zgodbe iz čarobnega vrta) ter enega od petih najboljših evropskih dokumentarcev (Fiume o morte!). Prepričana sem, da to dokazuje velik napredek slovenskega filmskega ustvarjanja, ki pa je bil mogoč le z vztrajnim izboljševanjem pogojev, v katerih nastajajo naši filmi. Na Slovenskem filmskem centru smo na ta dosežek izjemno ponosni in upamo, da bodo naši ustvarjalci januarja — po letu 2022 — ponovno prejeli nagrado za najboljši film.«
Večkrat nagrajeni prvenec Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić spremlja šestnajstletno Lucijo, ki se pridruži dekliškemu pevskemu zboru. Njeno prijateljstvo z vrstnico Ano-Marijo je na preizkušnji, ko se znajde v svetu prebujajoče se spolnosti in iskanja lastne identitete. Film je imel svetovno premiero na letošnjem 75. Berlinalu, kjer je prejel nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film v uradnem tekmovalnem programu Perspektive. Scenarij za film sta napisali režiserka in Maria Bohr. V filmu nastopajo Jara Sofija Ostan, Mina Švajger, Saša Tabaković, Nataša Burger, Staša Popović, Mateja Strle, Saša Pavček in drugi. Producenta filma sta Jožko Rutar in Miha Černec iz produkcijske hiše Spok Films. Rutar je ob nominaciji povedal: »Nominacija Evropske filmske akademije za najboljši debitantski film leta je najprej veliko priznanje in čast tako za režiserko kot tudi za celotno ustvarjalno ter producentsko ekipo filma Kaj ti je deklica. Je spodbuda za nadaljnje predano delo in potrditev, da lahko slovenska filmska ustvarjalnost dosega izjemne rezultate, tudi ko se primerja s produkcijsko in finančno bolj razvitimi evropskimi državami. Slovenski avtorski film dejansko postavlja na evropski pa tudi svetovni zemljevid in prinaša boljšo vidljivost in dolgoročne možnosti za avtorski preboj tudi drugim slovenskim ustvarjalcem in producentom.«
Kaj ti je deklica je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, evropskega filmskega sklada Eurimages, RTV Slovenija, studia Viba film in vrste tujih podpornikov. Slovensko občinstvo si bo film v letošnjem letu lahko ogledalo še v ljubljanskem Mestnem kinu Kinodvor 25. 11. ob 17.30 uri, v Kinu Velenje 1. 12. ob 19. uri, v Gledališču Park v Murski Soboti 6. 12. ob 20. uri in Kosovelovem domu v Sežani 3. 12. ob 9.30 uri. Nekaj terminov za zamudnike pa bo po Sloveniji na voljo tudi v začetku prihodnjega leta. Režiserka je leta 2022 v kategoriji kratkih filmov za kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje že prejela Evropsko filmsko nagrado za najboljši film.
Zgodbe iz čarobnega vrta je nastal v slovensko–češko–slovaški in francoski soprodukciji, režirali pa so ga Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš in Jean-Claude Rozec. Režiser Leon Vidmar je ob nominaciji dejal: »Nominacija je zame pomembno priznanje, saj potrjuje, da naše delo dosega širši krog ljudi in je prepoznano tudi v strokovni javnosti. Hkrati predstavlja močno spodbudo za prihodnje projekte ter motivacijo, da še naprej ustvarjamo vsebine, ki prispevajo k pozitivnim premikom. Takšna priznanja so jasen pokazatelj, da se vztrajnost, predanost in sodelovanje na dolgi rok resnično obrestujejo.«
Ko štiriletni Tomi, osemletna Suzana in desetletni Darko prvič po izgubi ljubljene babice obiščejo dedka, je njegova hiša pogreznjena v tišino, sam pa je odtujen. Suzana, navdihnjena s spomini, prevzame babičino vlogo pripovedovalke. S fantastičnimi zgodbami in domišljijo naslika magični svet skrivnostne mačke, na videz strašne pošasti in drznega letečega gospoda. Tako v dedkov dom in njihove odnose znova vnese prepotrebno toplino. Zgodbe niso le skrivnostne, dramatične, žalostne in smešne, temveč vsem družinskim članom pomagajo lažje premagovati izgubo.
Produkcija je rezultat enakovrednega sodelovanja produkcijskih hiš Maurfilm (Češka), Artichoke (Slovaška), ZVVIKS (Slovenija) in Vivement Lundi! (Francija). Slovenski producent je Kolja Saksida, ki je ob dveh nominacijah povedal: »Nominaciji za nagrado Evropske filmske akademije predstavljata izjemno priznanje našemu filmu in celotni ustvarjalni ekipi. Potrjuje, da smo temo izgube obravnavali z iskrenostjo, sočutjem in dovršeno estetsko občutljivostjo. Producenti iz štirih držav smo delovali izjemno usklajeno, se medsebojno dopolnjevali in učinkovito vodili širok nabor vrhunskih avtorjev ter soavtorjev. Rezultat takšnega sodelovanja je film, ki izstopa tako po umetniški kot po produkcijski kakovosti. Z velikim veseljem pričakujem podelitev nagrad v Berlinu, kjer je film doživel tudi svojo svetovno premiero na 75. Berlinalu.«
Film je nastal v soprodukciji s Češko televizijo, Slovaško radiotelevizijo, RTV Slovenija in Pictanovom, ob podpori Région Hauts-de-France, studia Personne n’est parfait!, ter finančno podporo programov Kreativna Evropa MEDIA, Eurimages, Češkega filmskega sklada, Slovaškega avdiovizualnega sklada, Slovenskega filmskega centra, Filmskega studia Viba film Ljubljana, Région Bretagne / Bretagne Cinéma, francoskega CNC, TVR Tempo - Rennes Métropole, Gebeka Films, Tébéo, TébéSud, France Télévisions – France 3 Bretagne in NuFrame.
Večkrat nagrajeni dokumentarno-igrani film Fiume o morte! hrvaškega scenarista in režiserja Igorja Bezinovića je nekonvencionalni dokumentarec, ki je nastal v produkciji zagrebškega Restarta, kot soproducent pa je pri filmu sodeloval slovenski produkcijski studio NOSOROGI, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi. »Ustvarjalce filma Fiume o morte! je od začetka vodila želja, da bi vključili, nagovorili in se dotaknili čim širšega kroga ljudi. Zato na sicer izjemni dvojni nominaciji Evropske filmske akademije ne gledamo drugače kot na vse druge uspehe, ki so povezani s skupnostjo. Uspeh je, da so film v veliki meri soustvarjali meščani Reke, da so ga hrvaški gledalci sprejeli kot svojega in da je postal najbolj gledan hrvaški dokumentarni film vseh časov; uspeh je tudi izjemen sprejem pri slovenskih gledalcih ter dejstvo, da navdihuje občinstva po vsem svetu.
Tudi to, da so člani Evropske filmske akademije filmu izkazali tako čast, razumemo kot uspeh skupnosti oziroma kot prepoznanje vrednot, ki jih film zagovarja – ne kot izraz ekskluzivnosti. Živimo v izrazito razdvojenem obdobju, v katerem dominantne strukture kapitala prefinjeno povzdigujejo posameznika nad skupnost in hierarhijo nad solidarnost. Na takšnih temeljih se hitreje oblikujejo krhke, nezanesljive zgodbe, ki potrjujejo strahove in dvome. Fiume o morte! se temu stanju duha odločno upira – z močno, igrivo voljo do odgovornega opolnomočenja skupnosti,« je nominaciji pospremila Gumzi.
Pri projektu so poleg soproducentke med drugim sodelovali tudi Julij Zornik, ki je pri filmu sodeloval kot mešalec zvoka, ter Gregor Božič, ki se je podpisal pod filmsko fotografijo. Film govori o fascinantni širši javnosti neznani zgodovinski epizodi. Tematizira zgodovinski dogodek, v katerem je italijanski pesnik in vojni zagovornik Gabriele D'Annunzio pred približno sto leti zavzel mesto Reka. Film je svojo svetovno premiero doživel na filmskem festivalu v Rotterdamu, kjer je prejel glavno nagrado festivala in nagrado FIPRESCI. Nastal je s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.
Končna podelitev evropskih filmskih nagrad se bo odvila 17. januarja 2026 v Berlinu.
Vir: Slovenski filmski center
