BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Festival v Locarnu bo potekal od 4. do 14. avgusta, v tri različne tekmovalne programe pa so se uvrstili kar trije slovenski filmi. Dva kratka in eden celovečerni, manjšinski; vsi trije bodo na festivalu imeli svetovno premiero.
Kratki animirani film Steakhouse v režiji Špele Čadež se bo potegoval za leoparda prihodnosti. Za nagrado v tej sekciji se lahko potegujejo samo režiserji, ki še niso posneli celovečernega filma. Scenarij za film je napisal Gregor Zorc, glavna animatorka je Zarja Menart, skladatelj glasbe je Tomaž Grom.
Franc si z užitkom pripravlja zrezek, svojo najljubšo jed. Ko je videti pečen, ga Franc ne umakne s štedilnika. Na drugi strani mesta Liza hiti iz službe. Zamuja. Ko je stanovanje že čisto zadimljeno, se odprejo vrata, skozi katera vstopi Liza. Hitro odstrani nastalo škodo, jeze, ki se polašča Franca, pa ni mogoče tako zlahka odpraviti.
Po mnenju izbirnega odbora iz Locarna je »to zrelo in prefinjeno delo brezhibna animacija, ki je hkrati strašljiva in humorna, popestri pa jo prikupno oster feministični pridih.«
»Psihično nasilje je nekaj nevidnega,« pravi Špela Čadež. »Z animiranim filmom Steakhouse želim vdreti v zasebnost para. Kje je meja med normalnim in nenormalnim? Omogoča mi, da se potopim v vzdušje zaprtega stanovanja, neizrečenih besed in nenehnega strahu,« še dodaja režiserka. V nadaljevanju pojasnjuje: »Ta tema se mi zdi izjemno zanimiva za nadaljnje raziskovanje večplastne tehnike, ki sem jo uporabila pri prejšnjem filmu Nočna ptica. Zaradi izrazite fluidnosti omogoča ustvarjanje različnih iluzij prostora in hipnotičnih prehodov med njimi. Tako lahko zgodbo poveš na način, ki je mogoč le v svetu animiranega filma.«
Film je nastal pod okriljem produkcijske hiše Finta - Zavod za sodobne umetnosti, producentki sta Tina Smrekar in Špela Čadež. Koproducenti so RTV Slovenija, nemški Fabian&Fred in francoski Miyu.
Špela Čadež od leta 2008 deluje kot neodvisna režiserka in producentka animiranih filmov, za katere je prejela sto nagrad po vsem svetu. Za svoj profesionalni prvenec, lutkovni animirani film Boles (2013), je prejela glavno nagrado na festivalu DOK Leipzig, nagrado Golden Spike na festivalu v Valladolidu in nominacijo za nagrado Cartoon d’Or. Animirani film Nočna ptica (2016) pa je med drugim prejel glavno nagrado na nizozemskem festivalu HAFF in glavno nagrado na Animafestu v Zagrebu, prikazan je bil v selekcijah festivalov, kot so Clermont-Ferrand, Annecy in Sundance. Špela Čadež je članica Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti.
Leta 2008 se je v isti sekciji za nagrado potegoval režiser Matevž Luzar s kratkim igranim filmom Vučko, ki je bil pred tem nominiran tudi za študentskega oskarja.
V Locarno se po 4 letih vrača režiser Rok Biček. Leta 2017 je z observacijskim dokumentarnim filmom Družina najbolj prepričal žirijo in zmagal v programski sekciji tedna kritike. Tokrat se na festival vrača z igranim kratkim filmom Kazenski strel. Izbran je bil v program kratkih filmov, ki so jih posneli že uveljavljeni režiserji. Program je bil v Locarnu prvič predstavljen leta 2008, takrat se je vanj uvrstil režiser Jan Cvitkovič s kratkim igranim filmom Vem. V programu bosta letos med drugimi predstavljena tudi kratka filma zadnjega berlinskega zmagovalca Rada Jude in italijanskega veterana Marca Bellocchia.
Scenarij za Kazenski strel sta napisala režiser, ki je tudi montažer filma in Kristian Novak. Najboljša prijatelja preživita popoldne na nogometnem igrišču in sanjarita, da bi se uvrstila v lokalno ekipo. Sanje pa imajo svojo ceno: ko njuno igro prekine skupina starejših fantov, eden od njiju v tem vidi priložnost, da se dokaže, drugi pa začuti, da se dogaja nekaj bolj zloveščega.
Film temelji na podlagi dogodkov, opisanih v romanu Črna mati zemlja Kristiana Novaka. »S Kristianom sva se v otroštvu znašla v podobnih situacijah na nogometnih igriščih in njihovi bližini. Odnosi, vzpostavljeni na tem majhnem delu travnika in svojevrstni svet, so zaznamovali odraščanje mnogih generacij. Vloge, ki so se igrale na tej 'sceni', so bile zmeraj enake, le da smo z odraščanjem zavzemali še druge strani,« pravi režiser.
V filmu igrajo: Gabrijel Dolenec, Jakov Feher, Simon Herperger, David Ivanović, Radovan Kočila, David Šafarić in Karlo Žganec. Pri filmu so sodelovali še direktor fotografije Fabio Stoll, scenograf Ivan Veljača, kostumografinja Ana Savić Gecan, glavna oblikovalka maske Mojca Gorogranc Petruševska in oblikovalec zvoka Julij Zornik. Producent filma je produkcijska hiša Antitalent, koproducent je Cvinger Film.
Bičkov celovečerni prvenec Razredni sovražnik (2013) je bil premierno prikazan in nagrajen v sekciji beneškega filmskega festivala Teden mednarodnih filmskih kritikov. Njegova dela kažejo jasno estetiko, ki daje prednost sosledju dolgih kadrov, posebnim barvnim shemam in dramatičnim temam, na katere se osredotoča v umirjenem, nevsiljivem, a vedno nadzorovanem slogu.
V mednarodni tekmovalni program se je med 17 filmov uvrstil celovečerni igrani film Nebesa srbskega scenarista in režiserja Srdjana Dragojevića. Gre za slovensko manjšinsko koprodukcijo, glavni producent je srbski Delirium films, producenta Biljana Prvanović in Srdjan Dragojević. Film Nebesa prikazuje nekonvencionalen pogled na tranzicijsko obdobje v postkomunistični državi, ki je predstavljeno kot buren prehod iz poganskega sveta v krščansko dobo pred mnogimi stoletji. Čudeži so odziv kolektivne zavesti na spremembe, ki celotno skupnost prisilijo, da na svet, ki se je postavil na glavo, pogleda v novi luči in s čudežne perspektive.
V filmu igrajo: Goran Navojec, Ksenija Marinković, Bojan Navojec in Nataša Marković. Pri filmu so sodelovali še direktor fotografije Dušan Joksimović, skladatelj Aleksandar Randjelović, montažer Petar Marković, scenografinja Jelena Šopić, kostumografinja Tatjana Strugar, glavna oblikovalka maske Sandra Ivatović in oblikovalca zvoka Julij Zornik in Ognjen Popić.
Pri srbsko – nemško-severno makedonski-slovenski-hrvaški-črnogorski in bosansko hercegovski koprodukciji je slovenska koproducentka Eva Rohrman iz produkcijske hiše Forum Ljubljana. Film se poteguje za prestižnega zlatega leoparda.
Vse filme je sofinanciral Slovenski filmski center
Vir: SLovenski filmski center
