Snemalci vseh dežel, združite se!

V Slovenski kinoteki bo od 23. do 27. januarja že drugo leto zapored potekal pregled najzanimivejših in najbolj uspešnih filmov z vidika snemanja in filmske fotografije s področja bivše Jugoslavije, balKam. Enako kot v prvi ediciji so filme izbrala nacionalna združenja direktorjev fotografije ASBH (Bosna in Hercegovina), SAS (Srbija), MSC (Makedonija), HFS (Hrvaška) in ZFS (Slovenija). Poleg teh pa se bo v letošnjem letu s svojim kratkim filmom predstavilo tudi Kosovo. Vsako nacionalno združenje je lahko predlagalo po en celovečerni igrani, dokumentarni in kratki film, novost letošnje edicije pa sta tudi dve novi sekciji: Študentski filmi in Legende. V prvi smo želeli vzpostaviti pregled najvidnejših predstavnikov študentske produkcije in s tem vplivati na večjo povezanost akademij s področja Balkana. Zavrteli se bodo filmi študentov iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Slovenije. Druga pa je namenjena legendarnim filmom in v tem sklopu bodo predvajani Črno seme (1971) Kirila Cenevskega, Zbiralci perja (Skupljaći perja, 1967) Aleksandra Petrovića, Hop Jan (1967) Vlatka Filipovića in Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu, 1971) Karpa Godine.

Pregleda filmov, ki je namenjen predvsem druženju direktorjev fotografije, drugih filmskih delavcev ter gledalcev ob ogledu filmskih biserov, se bodo udeležili člani naštetih združenj in avtorji filmov, s katerimi se bomo po projekcijah pogovarjali o njihovem ustvarjanju in delu. Med projekcijami bo tudi kar nekaj slovenskih premier, med drugimi se bosta prvič odvrtela omnibus kratkih filmov SEE Factory Sarajevo Mon Amour, ki je nastal v sklopu projekta »Southeast European Factory« in pri katerem so sodelovali tudi Urška Djukić, Lev Predan Kowarski in Doroteja Nadrah in pa makedonski dokumentarni film Medena dežela (Honeyland, Ljubo Stefanov, Tamara Kotevska, 2019), ki je poleg mnogih mednarodnih prejel kar tri nagrade na letošnjem festivalu v Sundanceu.

Druga izdaja festivala balKam potrjuje, da je zanimanje za povezanost direktorjev fotografije s področja bivše Jugoslavije veliko, nove sekcije in večje število sodelujočih držav pa kažejo na njegovo rast. Z vključitvijo mlade (študentske) generacije in starejše (legende) smo želeli krog povezovanja še razširiti, saj se po našem mnenju velikokrat zgodi, da sta ti dve generaciji izključeni iz največje – delovno aktivne skupine direktorjev fotografije. Na ta način bodo mlajši dobili priložnost za povezovanje, razpravo s starejšimi kolegi in prikazovanje svojih del, predstavniki starejše generacije pa možnost, da njihova dela stopijo iz pozabe ter so prikazana v digitalizirani in restavrirani obliki. Aktivnost mlajše generacije se bo letos povečala tudi s sodelovanjem Društva za širjenje filmske kulture KINO!. Na festivalu bo namreč potekala 5-dnevna delavnica, kjer se bodo udeleženci ob projekcijah, festivalskih predavanjih, pogovorih s strokovnjaki s področja filmske fotografije ter poglobljenih razpravah seznanjali z elementi in postopki filmske fotografije. Nastali zapisi bodo objavljeni na spletnem portalu Ostrenje pogleda, izbor pa tudi v reviji KINO!.

Ideja za projekt balKam je bila razvita v letih 2016–2018 na srečanjih direktorjev fotografije v Bitoli, kjer v organizaciji združenja IMAGO potekajo konference direktorjev fotografije Balkana (Manaki Brothers Film Festival), v Beogradu (Slika v gibanju – festival srbskega združenja direktorjev fotografije) ter Helsinkih (letna skupščina IAGA IMAGO in podelitev nagrad IMAGO). Tam smo v pogovorih s kolegi, direktorji fotografije s področja Balkana, ugotovili, da imamo pri delu podobne težave, ter zaznali veliko zanimanje za tovrstno prireditev. Po skupnem mnenju ta namreč predstavlja odlično priložnost za promocijo filmov na področju bivše Jugoslavije, ki pa je seveda dvosmerna. Poleg tega se s tovrstnim dogodkom ponuja izjemna priložnost, da vidimo in izvemo, kaj in kako ustvarjajo kolegi iz sosednjih držav.

Po prvem balKamu v Slovenski kinoteki so se projekcije istega sklopa filmov zgodile še v kinotekah v Sarajevu in Banja Luki, s čimer je bila uresničena želja po dvosmernosti festivala in širši distribuciji izbranih filmov. Letos se na tem področju obeta novost, saj naj bi bil izbor filmov predvajan tudi na najstarejšem festivalu filmske fotografije Manaki Brothers v Bitoli septembra 2020. Željá za razvoj je veliko, morda pa sta na prvem mestu dve: da bi bila v prihodnjih edicijah začetna država festivala vsakič druga in da bi krog sodelujočih držav še razširili (Črna gora, Grčija, Turčija …).

Poleg projekcij igranih in dokumentarnih del, pospremljenih s pogovori z direktorji fotografije ali režiserji, bo v sklopu balKama organiziranih tudi kar nekaj spremljevalnih dogodkov. Omeniti velja okrogle mize, ki se bodo regije Balkana dotikale na področjih stanja in ohranjanja filmske dediščine, delovnih pogojev in izobraževanja direktorjev fotografije.

Rok Kajzer Nagode
Vir: Združenje filmskih snemalcev Slovenije