Retrospektiva: Matjaž Klopčič 90!

V četrtek, 19. septembra, ob 19. uri bodo v Slovenski Kinoteki v Dvorani Silvana Furlana otvorili retrospektivo, posvečeno 90-letnici rojstva Matjaža Klopčiča, ene najvidnejših in najpomembnejših osebnosti v zgodovini slovenske kinematografije. Na otvoritveni večer bodo poleg kratkometražnega filma Podobe neke mladosti (1966), ki ga je Klopčič posnel ob proslavitvi dvajsetletnice filmske umetnosti v Sloveniji, zavrteli film presenečenja.

Režiser, scenarist, profesor in velik poznavalec filma bi letos praznoval devetdeseto obletnico rojstva. Poleg filmske retrospektive Matjaž Klopčič 90! bodo vse do konca letošnjega leta potekali tudi drugi avtorju posvečeni dogodki: uvodi k filmom in razstavi, pogovori, podkasti, ki jih je Slovenska kinoteka pripravila v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS, RTV Slovenija, AGRFT, Zvezo društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Društvom slovenskih režiserjev in režiserk, Festivalom slovenskega filma, Slovenskim filmskim centrom in Kinodvorom.

Matjaž Klopčič (1934–2007) je odraščal v umetniški družini – oče Mile Klopčič je bil pesnik, dramatik in prevajalec, brat Rok Klopčič pa violinist. Matjaž Klopčič je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo. Kot inženir arhitekture je vrsto let asistiral scenografu Niku Matulu. Za njegovo filmsko kariero je bil usoden podiplomski študij režije v Parizu, kjer je spoznal francoske avtorje in tudi sodeloval z njimi. Leta 1964 je asistiral pri Godardovem filmu Posebna tolpa (Bande à part). Med Klopčičeva zgodnja dela sodijo kratki eksperimentalni, modernistični in tudi propagandni filmi (Na sončni strani ceste, Romanca o solzi, Zadnja šolska naloga, Podobe neke mladosti). Kasneje je posnel enajst celovečernih filmov ter več televizijskih dram in filmov.

Za svojo filmsko ustvarjalnost je leta 1995 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Prejel je tudi Župančičevo in Badjurovo nagrado za življenjsko delo (2001) ter Badjurovo nagrado za vrhunske dosežke na filmskem področju (1976). Za film Cvetje v jeseni je leta 1973 na Puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno žirije, dve leti kasneje pa zlato areno za celovečerec Strah.

Med Klopčičeve najbolj odmevne celovečerne filme sodita Cvetje v jeseni (1973), ki obstaja tudi v formatu televizijske serije, in Vdovstvo Karoline Žašler (1976), ki je bil predvajan tudi na Berlinskem filmskem festivalu. Enega najlepših in najbolj senzualnih zgodnjih Klopčičevih filmov Na papirnatih avionih (1967) so prikazali na festivalu v Cannesu, kjer sta se kasneje v tekmovalni program uvrstila tudi filma Strah (1974) in Dediščina (1984). Med televizijskimi filmi še posebej izstopajo Nori malar o slikarju Jožefu Petkovšku, drama Triptih Agate Schwarzkobler (1997), Gospodična Mary (1992) in Črna orhideja (1989). Ljubljana je ljubljena iz leta 2005 je Klopčičev zadnji celovečerni film.

Dolga leta je bil redni profesor filmske režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nekaj časa tudi predstojnik oddelka za film in televizijo ter prodekan.

Matjaž Klopčič je bil eden izmed najbolj zvestih obiskovalcev Slovenske kinoteke in izjemen poznavalec zgodovine filma, o čemer priča tudi njegova v Kinoteki izdana knjiga Filmi, ki jih imam rad... V njej ne analizira le filmskih klasik – še posebej nemega filma –, temveč se spominja tudi nepozabnih trenutkov s snemanj. V knjigi najdemo tudi citat, ki ga je rad omenjal študentom in ljubiteljem filma:

»Vse je odvisno od nas samih. Tako pravi napis na Kinoteki v Parizu: 'Sem grobnica ali zakladnica – odvisno od tistega, ki vstopi!'«

Program:

V retrospektivi Matjaž Klopčič 90! bodo na kinotečnem platnu od septembra do decembra predstavljeni Klopčičevi celovečerni in kratki filmi, filmi njegovih študentov in klasike iz zgodovine filma, ki so ključno vplivale na njegov režiserski opus. Tako bodo 20. septembra prikazali kratki film Zgodba, ki je (1993), poetičen portret Matjaža Klopčiča v režiji njegovega študenta Zorana Živulovića, in Klopčičev bleščeči celovečerni modernistični prvenec Zgodba, ki je ni (1967).

21. septembra bo najprej na sporedu kratki film Ljubljana je ljubljena, ki ga je Klopčič posnel leta 1966, sledila pa bo njegova celovečerna vojna drama in delna avtobiografija ter režiserjev zadnji film Ljubljana je ljubljena (2005). Prikazali bodo tudi celovečerec Strah (1974), portret dvolične meščanske družbe ob koncu 19. stoletja, ki se odvija v javni hiši v času, ko je majhno provincialno mesto v avstro-ogrski monarhiji prizadel potres.

22. septembra boste lahko spoznali kratki film Romanca o solzi (1961) in obudili spomin na hipnotičen, nadrealističen, fragmentaren eksperiment Triptih Agate Schwarzkobler (1997), v katerem Matjaž Klopčič sledi Agati (Nataša Barbara Gračner), na videz običajni tajnici, skozi tri poglavja njene vsakdanje rutine. V decembru bo na RTV Slovenija poleg Triptiha na sporedu tudi Klopčičev televizijski film Črna orhideja (1990). 29. septembra bo poleg kratkega filma Zadnja šolska naloga (1961) na ogled Oxygen, fantastična drama o mladostnem uporništvu, posneta po scenariju Dimitrija Rupla.

V okviru filmske retrospektive bodo predvajani tudi filmi, ki jih je Matjaž Klopčič še posebej cenil in analiziral v knjigi Filmi, ki jih imam rad…, ki je izšla v kinotečni zbirki Slovenski film. Septembra bodo na sporedu Vrtoglavica (Alfred Hitchcock, 1958) ter filma Jeana Renoirja Izlet (1936) in Pravilo igre (1939).

Od 19. septembra dalje bo na ogled razstava Matjaž Klopčič – oblikovalec. Razstavljenih bo devet plakatov, ki predstavljajo manj poznan Klopčičev likovni prispevek k zgodovini slovenskega filma. 1. oktobra lahko v okviru Večera DSR prisluhnete Podkastu Filmarija v živo. Pogovor o režiserju in profesorju Matjažu Klopčiču bo povezovala Urša Menart, sogovorniki pa bodo nekdanji kolegi in študentje. Sledila bo projekcija filma Vdovstvo Karoline Žašler (1976).

V okviru 27. Festivala slovenskega filma v Portorožu bo 25. oktobra potekala okrogla miza Literatura na filmu, posvečena filmskim adaptacijam slovenske literature. Projekcija digitalno restavrirane kopije celovečernega filma Sedmina(1969) in pogovor z gosti pa bo v Portorožu 26. oktobra.

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo bo 4. decembra pripravila razstavo o režiserjevi zapuščini ter projekcijo filma Zadnja šolska naloga (1977). Potekal bo tudi pogovor o varstvu Klopčičeve filmske dediščine.

Retrospektiva Klopčič 90! je del širšega letošnjega projekta obeležitve režiserjevega opusa, ki je nastal v sodelovanju med Slovensko kinoteko ter Slovenskim filmskih arhivom pri arhivu RS, Zvezo društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Društvo slovenskih režiserk in režiserjev, Agrft, RTV Slovenija, festivalom slovenskega filma, Slovenskim filmskim centrom in Kinodvorom.

Vir: Slovenska kinoteka