BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Režiserka Andrina Mračnikar se v dokumentarcu Izginjanje osredotoča na časovno obdobje stotih let, od koroškega plebiscita do danes, in raziskuje zgodovino, ki v avstrijskem avdiovizualnem spominu skorajda ni prisotna. Premiera filma bo 8. maja, ob 20. uri, v Kinodvoru. Pred projekcijo bo okrogla miza o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti koroških Slovencev. Po projekciji pa bo sledil pogovor s filmsko ekipo.
Avtorica Adrina Mračnikar se v svojem najnovejšem celovečernem dokumentarnem filmu Izginjanje poda na južno Koroško po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Tako kot velik del slovenskega prebivalstva južne Koroške je tudi stari oče filmske ustvarjalke Andrine Mračnikar leta 1920 glasoval za to, da bi Koroška ostala v Republiki Avstriji. To dejanje samoodločanja in demokracije bi lahko predstavljalo sožitje v raznolikosti, kot je bilo slovenski manjšini tudi obljubljeno z zakonom. Namesto tega so koroški Slovenci odtlej na različne načine diskriminirani. Deželna oblast se ne trudi popraviti zgodovinskih krivic in vse do danes krši zakone, ki se tičejo manjšin, zato se morajo koroški Slovenci še vedno boriti za nekoč obljubljene pravice. Andrina Mračnikar s spretnim prepletanjem arhivskih posnetkov in pričevanj ljudi raziskuje temo, ki v avstrijskem avdiovizualnem spominu skorajda ni prisotna. Izginjanje osvetljuje bolečo zgodovino in posledice preganjanja, prepovedi maternega jezika, deportacij v koncentracijska taborišča, ponemčenja, zahrbtne sovražnosti in številnih birokratskih ovir. Travmatične izkušnje so marsikaterega koroškega Slovenca privedle, da se je odpovedal lastnemu jeziku. Na avstrijskem Koroškem je pred letom 1910 okoli 90 odstotkov vseh prebivalcev govorilo slovensko, danes pa jih je denimo v režiserkinem rodnem kraju Hodiše le še pet odstotkov. Materni jezik je veliko stvari hkrati: identiteta, spomin, kolektivna in individualna zgodovina. Kako bo s tem čez 30 let?, se sprašuje režiserka. Ali bo takrat sploh še kdo govoril slovensko? Kaj ti pomaga jezik, če ga ne moreš z nikomer več govoriti? Kaj vse umira skupaj z jezikom? Spomin? Lastna zgodovina?
»Vsi moji dokumentarni filmi so politični in pripovedujejo o uporu, čeprav je izhodišče vedno osebno: moja družina, moj »materni jezik«, izguba družinskih članov, izguba jezika in tudi izguba spominov. Vendar pa moji dokumentarci ne govorijo le o uporu, saj že sami po sebi predstavljajo vrsto upora: upirajo se pozabi in izrinjenosti. Rešujejo ljudi in zgodbe pred popolnim izbrisom. Vračajo jih nazaj v kolektivno zavest, kamor tudi sodijo. Ker so del avstrijske, evropske in svetovne zgodovine,« odgovarja avtorica filma Andrina Mračnikar.
Poleg nje so pri filmu sodelovali še snemalka Judith Benedikt, montažer Gerhard Daurer, oblikovalci zvoka Julij Zornik, Bertram Knappitsch, William Eduard Franck, Andreas Hamza in skladatelj Peter Kutin. Film je prejel nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo, nagrado občinstva na filmskem festivalu Diagonale v Celovcu in vesno za posebne dosežke na 25. Festivalu slovenskega filma. Izginjanje je avstrijsko-slovenska soprodukcija, producenta sta Jürgen Karasek (Soleil Film, Avstrija) in Danijel Hočevar (Vertigo, Slovenija). Nastal je v soprodukciji z ORF in RTV Slovenija, v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film, Teleking in 001. Sofinancerji filma so FISA – Film Industry Support Austria, Zvezno ministrstvo za umetnost, kulturo, civilne zadeve in šport, CarinthiJA2020 (Dežela Koroška), ORF Film-/Fernsehabkommen, Slovenski filmski center, RTV Slovenija, Sklad prihodnosti Republike Avstrije, ter Filmski studio Viba film.
Andrina Mračnikar se je rodila leta 1981 v Halleinu (Avstrija) in odraščala v Ljubljani, Celovcu in Hodišah. Študirala je umetnostno zgodovino na Dunaju ter filmsko režijo na AGRFT v Ljubljani. Od leta 2002 je študirala režijo ter scenarij in dramaturgijo na dunajski filmski akademiji pri Michaelu Hanekeju in Walterju Wippersbergu. Leta 2010 je oba študija zaključila z odliko. Po številnih nagradah za dokumentarne filme je leta 2015 izšel njen celovečerni prvenec Ma Folie, ki je bil prikazan na številnih mednarodnih festivalih in je med drugim prejel tudi prestižno nagrado prvi koraki (First Steps Award) ter številna druga priznanja, med njimi tudi avstrijsko filmsko nagrado ter dve nominaciji za filmsko in televizijsko nagrado zlato Romy (Goldene Romy). Njeno prvo delo za avstrijski ORF Universum History - Kärnten / Koroška - Ein Jahrhundert unterm Mittagskogel / Stoletje pod Jepo (v sodelovanju z Robertom Schabusom) je bilo nominirano za televizijsko nagrado na področju izobraževanja odraslih. V filmih Andri 1924–1944 in Der Kärntner spricht Deutsch/Korošec govori nemško pa se je posvetila obdobju nacionalsocializma in njegovim katastrofalnim posledicam za slovensko prebivalstvo. Izginjanje je njen prvi celovečerni dokumentarni film.
Vir: Slovenski filmski center
