BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Marta Frelih se je rodila 25. 10. 1967 v Mariboru, kjer je tudi umrla.
Leta 1992 je diplomirala iz kostumografije in modnega oblikovanja na Neue Kunstschule v Zürichu, dve leti zatem pa še na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Leta 2002 je magistrirala na ljubljanski AGRFT, leta 2007 pa doktorirala iz humanističnih znanosti (kostumografija, umetnost) na kölnski Fakulteti za humanistične študije.
Kot kostumografka in scenografka je ustvarjala za številne operne, gledališke, baletne predstave in kabarete za gledališke in operne hiše po Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, Švici in Franciji, pripravila pa je tudi trinajst samostojnih fotografskih in kostumografskih razstav.
Že v času študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je posnela svoj prvi dokumentarno-igrani film Kobilca – Portret slikarke (2008). Za film je pripravila znanstveno raziskavo o mednarodnem študiju in življenju slikarke Ivane Kobilca, v sodelovanju s številnimi evropskimi in slovenskimi strokovnjaki, napisala scenarij ter film tudi režirala. Za igrane prizore v filmu je ustvarila tudi kostume in pripravila scenografijo. Premierno je bil film prikazan na prvem programu RTV Slovenija, 6. februarja 2008, na televizijskem festivalu Prix Italia 2008 in na 11. Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Film je bil nominiran za viktorja.
Leta 2009 je nastal celovečerni dokumentarno-igrani film Alma M. Karlin – samotno potovanje, za katerega je na 12. Festivalu slovenskega filma prejela vesno za najboljšo kostumografijo in posebno priznanje za najboljši dokumentarni film. Almo Karlin je predstavila slovenskemu občinstvu kot znano in po svetu cenjeno umetnico 20. stoletja, o kateri so v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja pisali številni ugledni časopisi. Frelih je za film raziskovala v slovenskih in tujih arhivih. Film je bil posnet v Evropi (Benetke, Dunaj, Celje, Ljubljana, London), Aziji in ZDA.
Še isto leto je nastal polurni potopisni film Indijska dežela Gujarat, ki je spontano nastal v Indiji, ko so se s filmsko ekipo navduševali nad lepotami te dežele. To je bil njen tretji dokumentarni film, pri katerem je poleg režije napisala tudi scenarij.
Pravljična opera Obuti maček Césarja Cuia iz leta 2015, za katero je poleg uprizoritvenega koncepta ustvarila celostno scensko in kostumsko podobo, predstavlja njen debi s področja operne režije.
Leta 2016 je nastal celovečerni dokumentarno-igrani film Ita Rina – Filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood, o prvi slovenski igralki, ki je zaslovela po celem svetu. Oktobra leta 2015, ko je pripravljala gradivo za film, je v Londonskem arhivu našla dva neodkrita filma z Ito Rino – Kralj valčka in Zadnja večerja (režiser Machatý je tu videl Ito in jo izbral za glavno vlogo v filmu Erotikon).
Leta 2017 je režirala kratki igrani film Po slovensko, leta 2020 pa se je vrnila k dokumentarno-igrani formi s filmom Lebdenje in ustvarila še en portret pomembne slovenske umetnice - prve slovenske koreografinje Rut Vavpotič, ki je svojo baletno kariero pričela leta 1920 v Ljubljani, kasneje pa je plesala v vrsti evropskih baletnih ansamblov in sodelovala s svetovno znanimi koreografi.
Vir: Slovenski filmski center
