7. Dnevi novega slovenskega filma v Sarajevu – Retro

Dnevi novega slovenskega filma v Sarajevu bodo potekali že sedmo leto zapored, od ponedeljka, 27. do srede, 29. novembra, tradicionalno v Kinu Meeting Point, ki je osrednje mestno filmsko zbirališče. Tokratna izdaja Dni novega slovenskega filma v Sarajevu nosi podnaslov Retro, saj filmi niso nastali v zadnjem času, ampak so bili v zadnjih letih digitalno restavrirani in tako zaživeli »novo življenje«.

Otvoritveni film bo Dolina miru režiserja Franceta Štiglica iz leta 1956, ki je svoje novo življenje začela leta 2016, ko je bila uvrščena v program Cannes Classics. Po šestih desetletjih se je vrnila na največji filmski festival, kjer je bila leta 1957 nominirana za zlato palmo, igralec John Kitzmiller pa je prejel zlato palmo za najboljšo moško vlogo in s tem postal prvi temnopolti igralec v filmski zgodovini s to nagrado. John Kitzmiller je odigral več opaznejših vlog v italijanskih filmih, med njimi v filmih Brez Milosti in Varietejske luči v režiji Alberta Lattuade. Nastop v slovenskem filmu Dolina miru je bila njegova petindvajseta filmska vloga. Potem pa je leta 1962 kot zlobnež zaigral tudi v filmu o Jamesu Bondu Dr. No in naslovno vlogo v Koči strica Toma režiserja Géze von Radványija.

Bojda je povabilo k slovenskemu filmu sprejel brez obotavljanja, takoj ko je prebral kratko vsebino filma. »Pustil je svoje odrsko in televizijsko delo, načrte za gledališko vlogo Othella ter recitiranje črnske poezije in nastopanje v dramatiziranih Poevih novelah na televiziji in prišel k nam,« so tedaj zapisali naši kronisti. Po svetovni premieri digitalno restavrirane kopije filma v Cannesu so Dolino miru na novo odkrili predvsem afroameriški filmski krogi v ZDA. Film so med drugim prikazali v BAM (Brooklyn Academy of Music), muzeju Georga Eastmana, clevelandski kinoteki in kinu Chicago Filmakers Theater. Preko spleta so ga prikazali na platformi Black World Cinema, ki je nastala leta 2005. Njen ustanovitelj Floyd Web je o Dolini miru zapisal: »To je čudovit film, dobro odigrana filmska mojstrovina. Videti Johna Kitzmillerja v vlogi temnopoltega vojaka s toliko človečnosti, njegov odnos z otrokoma… Prizor, ko izdela lutko in jo pobarva na črno, deklica pa jo sprejme, je tako močan, da ne pomnim, da bi kaj podobnega že videl v ameriškem filmu.«

Na Dnevih slovenskega filma v Sarajevu si bo publika lahko ogledala tudi celovečerni igrani film Vesna (1953) režiserja Františka Čapa, ki je s 95.980 gledalci v premiernem letu postal slovenska in nato še jugoslovanska uspešnica. Triglav film je po žanru prvo slovensko romantično komedijo o prigodah maturantov prodal na Madžarsko, Poljsko, v Nemčijo, Avstrijo in Sovjetsko zvezo. Osnovno fabulo (večinoma v obliki dialoga) je napisal Matej Bor, Čap pa jo je razširil in dopolnil z novimi liki. Pokazal je virtuozno obvladovanje obrti v realizaciji filma s spontanimi in naravnimi dialogi, ritmom filma, montažo in glasbeno podlago. Z zasedbo poklicnih igralcev v vlogah starejših likov ter angažmaja mladih naturščikov v glavnih vlogah je v film vnesel svežino, kar je bila novost v tedanjem jugoslovanskem filmskem svetu. Leta 1954 je film na 1. filmskem festivalu v Pulju prejel nagrado za najboljši film, režijo in glavno žensko vlogo, prav tako pa tudi nagradi žirije kritikov in novinarjev za režijo. Ime naslovne junakinje je 2001 postalo ime nacionalne filmske nagrade na Festivalu slovenskega filma. Letos julija so na puljskem filmskem festivalu praznovali sedemdeset let in na prvi dan velikega  slavja  predvajali slovensko klasiko Vesna, tokrat v njeni »novi« digitalni preobleki.

Sedme Dneve novega slovenskega filma – Retro bo zaključil film Po isti poti se ne vračaj (1965) režiserja Jožeta Babiča. To je še vedno zelo aktualen film o vsakdanu sezonskih delavcev, ki ga poleg pretepov, alkohola, nogometa in bežanja, spremljajo tudi zveze s slovenskimi dekleti, nostalgija po domačih krajih in zasmehovanje pravih Slovencev. Letos je film že imel dve pomembni postaji na svojem novem popotovanju. Septembra je slovenska šestdeseta leta predstavil v sklopu spektakularne jugoslovanske kinematografije v newyorškem muzeju MoMA. Neverjetno sodobno sporočilnost filma so prepoznali tudi v prestižni ustanovi, saj so zapisali: »[…] to je prepričljiva predstavitev določenega časa in prostora, ki pomembno osvetljuje pomen dela v okolju, v katerem vedno bolj prevladujejo sebični interesi.« Novembra pa so jugoslovanski črni val predstavili v retrospektivnem programu mednarodnega  estonskega filmskega festivala v Talinu (Tallinn Black Nights Film Festival), kjer je bil med devetimi klasikami prikazan tudi film Po isti poti se ne vračaj.

Dneve novega slovenskega filma v Sarajevu Slovenski filmski center pripravlja v sodelovanju z Lektoratom slovenskega jezika na oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Društvom Slovencev Ivan Cankar v Sarajevu ter s podporo Centra za slovenščino kot drugi tuji jezik na Filozofski Fakulteti Univerze v Ljubljani in Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Za vse filme je distributer Slovenski filmski center. Vstop na projekcije filmov, ki se bodo v sklopu dogodka vrteli vsak dan ob 20. uri, je prost.

Vir: Slovenski filmski center