Diego Menendes

Film, ki na povsem inovativen način sproža večna vprašanja o odnosih med politiki in ljudstvu. Narejen v formi osebnega izkaza, zgodba glavnega protagonista, ki je tudi avtor filma, postane spovedni akt. Uporabljajoč priložnost praznika Osvodilne fronte, na katerem so se zbrale množice na Kongresnem trgu v Ljubljani, se avtor navidezno ravnodušno sprehaja med njimi in v notranjem monologu pripoveduje zgodbo. Kamera, ki mu sledi, je nekoliko skrita, tresoča in s tem prinaša občutek gledalčeve prisotnosti. V najboljši tradiciji filmov «jugoslovanskega črnega vala» Menendes razkriva vedno aktualni razdor med politiki in ljudstvom, posledično med ljudstvom samim, in neskrito komentira zlorabo častnih, zgodovinskih, antifašističnih dogodkov v dnevno-politične namene. Pogumno prinaša nujno potrebno nasprotnega mnenja, uporablja film kot način ozaveščanja, kamero pa kot orodje za boj proti laži in nekontrolirani politiki. «Trash» estetika avtorja nekoliko žanrovski omejuje, po drugi strani utrjuje njegova brutalno natančna opazovanja. Socialno samozavesten, politično nepristrasen, umetniško pogumen Menendes na novo osveži slovenski neodvisni film in postavi vprašanja, o katerih številni ljudje niti ne razmišljajo.