Varuhi templja

To so tisti ljudje, brez katerih ne more nobena župnija in nobena cerkev. Mežnarji. Čeprav so v ozadju, je njihovo delo zelo odgovorno in pomembno, a jim ne pušča prostega časa. Je obveznost in hkrati poklicanost. Šest zgodb mežnarjev in mežnaric nam odpre nov pogled na poklic, ali bolje rečeno način življenja, v različnih župnijah po Sloveniji. Vendar ti mežnarji niso zgolj samo mežnarji, so veliko več. Mežnarica v Šmartnem pri Litiji je mati treh otrok, kuha za duhovnike in je tudi katehetinja. Mežnarica v Zagorju ob Savi je organistka, vodja družinskega zbora, katehetinja, dela tudi v pisarni. Mežar iz Zavratca je, poleg mežnarjenja in redne službe, poveljnik prostovoljnega gasilskega društva, hkrati pa tudi predsednik krajevne skupnosti Zavratec. Mežnar iz Dobličke gore je vnet pritrkovalec in skupaj z mojstrom obnavlja cerkev. Mežnar iz Brda pri Lukovici ima polega mežnarstva še novinarsko žilico in objavlja novice na spletnem portalu www.rkc.si, pa tudi v tiskanih medijih. Mežnar iz Metlike pa je najstarejši od vseh predstavljenih, ki se še dobro spominja latinske maše in vsakodnevnega ročnega zvonenja.