Prostor v tej galaksiji

Med pripravami dokumentarca z naslovom „Prostor v tej galaksiji“ režiser nenadoma umre. Film naj bi raziskoval vedno zapletene odnose med osebnimi spomini in podobami – fotografijami in posnetki. Preko razmisleka o predpostavljeni dokumentarni in objektivni stvarnosti podob pod vprašaj, postavlja status pričevanj, na katerih snujemo medsebojno delitev kolektivnega spomina. Režiserjeva prijateljica, tudi sama dokumentaristka, se odloči, da bo zaključila njegov nedokončani projekt. Izhodišče ji je gradivo najdeno v njegovem stanovanju; nekaj strani fragmentarnega in pomanjkljivega scenarija, kup neurejenih in skoraj neberljivih zapiskov, posnetki in fotografije, ki so prišli na dan iz omar in predalov, nekaj med seboj navidezno nepovezanih in skrivnostnih scen, literarni citati, osebni spomini, misli, raztresena vprašanja, ki se nam prikradejo v mrtvi čas čakanja. S filmom Prostor v tej galaksiji smo postaviti svoje majhne stopinje v stopinje nekaterih velikanov – Jean-Luca Godarda, Chrisa Markerja, a tudi Jamesa Joycea – z zavestjo, da naša prehojena pot ne doseže niti konice ene njihove stopinje. Kot v arhitekturi, če hočemo, da je hiša stabilna, moramo uporabiti gradbene materiale, ki so končno vedno isti; v primeru lokalne arhitekture so to materiali, ki jih najdemo na licu mesta: kamen, les, glina ... (družinski posnetki, fotografski albumi, vsebina lastnih predalov ...). In vendar je na koncu vsaka stavba različna in to je edino pomembno.