Filmski obzornik 54
- Kratki dokumentarni film
- 13'
- 1951
- Jugoslavija (Slovenija)
- Osnovni podatki
- Galerija
- Gradiva
- Epizode
- Zasedba
- Ekipa
- Organizacije
- Glasba
- Nagrade in nominacije
- Projekcije
- Arhivski posnetki
- Razširjeni podatki
- Snemalne lokacije
- Zanimivosti
- Stik z uredništvom
Sinopsis
- Staro in novo
- Kako so snemali Kekca
- STARO IN NOVO Zastareli mlini, ne zmorejo zadovoljiti potreb prebivalstva. Mnogo jih ne obratuje več, redkost je plavajoči mlin na Muri in mlini na veter. Po vojni so z mehanizacijo tudi mlini začeli obratovati na električni pogon. V enem takih, ki stoji na Vrhniki, mlinarja opravljata svoje delo.
scenarist in montažer: Igor Pretnar / direktor fotografije: Rudi Vavpotič
- KAKO SO SNEMALI KEKCA Posnetki iz avdicije in iz zakulisja snemanja različnih prizorov.
Pripovedujeta: Jani Kavčič in Rudi Vavpotič
Režija
Zasedba
Zanimivost
- obzornik je zadnji, ki je nastal v tem sklopu. Posnet je bil decembra leta 1951. Leta 1955 so obzorniki ponovno začeli izhajati pod naslovom Novi obzorniki slovenskih filmskih delavcev. V dveh let
- obzornik je zadnji, ki je nastal v tem sklopu. Posnet je bil decembra leta 1951. Leta 1955 so obzorniki ponovno začeli izhajati pod naslovom Novi obzorniki slovenskih filmskih delavcev. V dveh letih je izšlo sedem številk, preden so jih dokončno ukinili.
Filmski obzorniki so prvi redno izhajajoči filmski zapisi o dnevnih dogodkih v Sloveniji. Med leti 1946-1951 je izšlo 54 številk v skupni dolžini 21.811 metrov, kar ustreza devetim celovečernim filmom. Obzorniki so bili predvajani v kinodvoranah, običajno pred celovečernim filmom rednega programa. Nekakšni predhodniki TV dnevnika, so ljudem prvič avdiovizualno podali novice iz Slovenije. Vsebinsko so zajeli vsa področja družbenega življenja. V prvih številkah je bila v ospredju politična tematika, obnova od vojne porušene države in fizkultura. Z leti sta v ospredje vse bolj prihajali hitro razvijajoči se industrija in umetnost. Za nastanek Filmskih obzornikov imajo največjo zaslugo filmski delavci, ki so si po zgledu jugoslovanskega tednika Filmske novosti želeli ustvariti lastno revijo, ki bi se vsebinsko osredotočala izkjlučno na novice iz Slovenije. To jim je uspelo pod okriljem Triglav filma, ki je vsem številkam Filmskih obzornikov služil kot producent, in Ministrstva za prosveto, ki jih je financiralo. Obzorniki so ne le pomemben zgodovinski vir, ki s slikovnim gradivom sistematično pričajo o povojnem dogajanju na naših tleh, temveč so v času nastajanja bili pomembna šola slovenskim filmskim ustvarjalcem na vseh področjih. Pod mentorstvom izkušenih kolegov so se kalile nove generacije filmarjev, med katerimi so mnogi zgradili bogato filmsko kariero in se podpisali pod filme, ki danes veljajo za klasike slovenske filmske zgodovine. V prvih številkah so bili izpostavljeni le direktorji fotografije, pod šestega se je podpisal tudi oblikovalec glasbe, pod sedmega scenarist, sledili so režiserji, uredniki, oblikovalci zvoka in drugi. Skozi ustvarjanje obzornikov se je tako širila ozaveščenost fimskih poklicev, ne le med gledalci, temveč tudi med avtorji. Slednji so svoje zasluge v obzornikih podpisali pod posamezne novice znotraj vsake številke obzornika, vendar to beleženje ni bilo redno in sistematično, zato pri marsikateri novici avtorstvo ni znano.
Zasedba
vrstni red špice
abecedni vrstni red
Ekipa
scenarij
režija
fotografija
glasba
montaža
zvok
Organizacije
produkcija
Razširjeni podatki
Tehnični podatki
Dostopnost
Snemalne lokacije
Stik z uredništvom
Spoštovani, s pomočjo spodnjega obrazca nam lahko pišete. Veseli bomo vaših odzivov.