Filmski obzornik 42

  • Kratki dokumentarni film
  • 11’
informativni
  • 1950
  • Jugoslavija (Slovenija)

Prvi v tekmi za plan 1949

PRVI V TEKMI ZA PLAN 1949 Doseganje petletnega plana 1949 v tovarnah širom Slovenije. Mehanizacija je pomembno vplivala na hitrost proizvdnje in delavcem olajšala delo. Za najuspešnejše se izkažejo delavci pri izdelovanju kos v Tržiču, v Tovarni Sava z izdelovanjem gum, Tovarni hlačevine, v Tovarni dekorativnih tkanin, Mariborski livarni in Tovarni likerjev in sadnih izdelkov v Ajdovščini.

Režija Boris Režek
Zasedba Marjan Zadnikar
Zanimivost
  1. obzornik je v celoti posvečen petletki 1949. V času političnih nesoglasij z ZSSR in Informbiroja je bilo doseganje zastavljenih ciljev še toliko večjega pomena. Posledično se je vzpodbujala tekmov

  1. obzornik je v celoti posvečen petletki 1949. V času političnih nesoglasij z ZSSR in Informbiroja je bilo doseganje zastavljenih ciljev še toliko večjega pomena. Posledično se je vzpodbujala tekmovalnost med brigadami znotraj obratov, s čimer se je povečevala produktivnost.

Filmski obzorniki so prvi redno izhajajoči filmski zapisi o dnevnih dogodkih v Sloveniji. Med leti 1946-1951 je izšlo 54 številk v skupni dolžini 21.811 metrov, kar ustreza devetim celovečernim filmom. Obzorniki so bili predvajani v kinodvoranah, običajno pred celovečernim filmom rednega programa. Nekakšni predhodniki TV dnevnika, so ljudem prvič avdiovizualno podali novice iz Slovenije. Vsebinsko so zajeli vsa področja družbenega življenja. V prvih številkah je bila v ospredju politična tematika, obnova od vojne porušene države in fizkultura. Z leti sta v ospredje vse bolj prihajali hitro razvijajoči se industrija in umetnost. Za nastanek Filmskih obzornikov imajo največjo zaslugo filmski delavci, ki so si po zgledu jugoslovanskega tednika Filmske novosti želeli ustvariti lastno revijo, ki bi se vsebinsko osredotočala izkjlučno na novice iz Slovenije. To jim je uspelo pod okriljem Triglav filma, ki je vsem številkam Filmskih obzornikov služil kot producent, in Ministrstva za prosveto, ki jih je financiralo. Obzorniki so ne le pomemben zgodovinski vir, ki s slikovnim gradivom sistematično pričajo o povojnem dogajanju na naših tleh, temveč so v času nastajanja bili pomembna šola slovenskim filmskim ustvarjalcem na vseh področjih. Pod mentorstvom izkušenih kolegov so se kalile nove generacije filmarjev, med katerimi so mnogi zgradili bogato filmsko kariero in se podpisali pod filme, ki danes veljajo za klasike slovenske filmske zgodovine. V prvih številkah so bili izpostavljeni le direktorji fotografije, pod šestega se je podpisal tudi oblikovalec glasbe, pod sedmega scenarist, sledili so režiserji, uredniki, oblikovalci zvoka in drugi. Skozi ustvarjanje obzornikov se je tako širila ozaveščenost fimskih poklicev, ne le med gledalci, temveč tudi med avtorji. Slednji so svoje zasluge v obzornikih podpisali pod posamezne novice znotraj vsake številke obzornika, vendar to beleženje ni bilo redno in sistematično, zato pri marsikateri novici avtorstvo ni znano.

movie poster placeholder
vrstni red špice
napovedovalec
(glas)

scenarij

scenarist

režija

režiser

fotografija

direktor fotografije

glasba

avtor glasbe
(špica)

zvok

oblikovalec/-ka zvoka
urednik

produkcija

produkcija
Alternativni naslovi
Film Review 42 (angleščina)
Žanr
informativni
Produkcijske države
Jugoslavija (Slovenija)
Jezik
slovenščina
Tehnični podatki
Razmerje slike
1,37:1 Academy
Trajanje in dolžina
11 minut / 290 metrov
Zvok
mono
Snemalni format
film 35mm
Prikazovalni format
film 35mm
Dostopnost
Dostopnost
Slovenski Filmski Arhiv pri Arhivu RS
Ajdovščina, Slovenija
Tovarna likerjev in sadnih izdelokov
Celje, Slovenija
Tovarna hlačevine
Kranj, Slovenija
tovarna Sava
Ljubljana, Slovenija
Tovarna dekorativnih tkanin
Maribor, Slovenija
livarna
Tržič, Slovenija
Tovarna kos in srpov

Stik z uredništvom