Filme si lahko brezplačno ogledate:
- v Mariboru od 8. do 12. marca v Black Boxu v GT22 (Glavni trg 22).
- v Ljubljani 11. marca ob 17. uri v Participativni ljubljanski avtonomni coni – PLAC (Linhartova 43). Na dogodku se nam bo pridružila tudi avtorica Ema Kugler.
Film so za spletni ogled dostopni na Bazi slovenskih filmov.

V video delih Eme Kugler se mitologija vpisuje v rituale vsakdanjega življenja. Tokrat je to tema Hydre s številnimi obrazi. Ponazarjajo jo posamični prizori z akterji v usnjenih kostumih (kreacije avtorice), ki omejujejo njihovo gibanje in s tem še poudarjajo ločenost človeka od narave. Zadnja sled povezanosti, ritualen odnos med človekom in bikom, ki spet temelji na človekovi krutosti do živali, se konča s krvjo, ki na simbolni ravni preplavi tudi celotno podobo.

Avtorica vseskozi prikazuje dvojnost človeške narave: ista groza se kaže tako v mitskem kot realnem svetu. Vse to pa nazorno predstavi z uporabo elektronskih trikov, ki lahko, denimo, človeški obraz okamenijo ali človeško bitje samo v nekaj sekundah zazidajo. Z elektronskim trikom se tudi v ekstravagantne kostume oblečene človeške figure spet vračajo v naravo: človek v kostumu, ki spominja na ptiča, se spremeni v prvega ptiča. Hkrati so prizori posneti iz ptičje perspektive, ki vedno poudari človekovo majhnost in njegovo izgubljenost v lastnem svetu in naravi.

Tajga je temačna video pokrajina, v kateri se tudi tokrat znajdejo človeške figure v grozečih kostumih, pa tudi skoraj gola dvobojevalca in ženska, ki se utaplja. Hlad video tajge ponazarjajo tudi pasje figure iz voska, ki se dejansko stopijo, elektronski trik pa ta postopek še pospeši. Bistvo tajge je akt destrukcije ali tranzicije. Destrukcija umetniške forme ustvarja novo, popolnoma drugačno obliko. Tranzicija postane dogodek, ki vsebuje sporočilo. Skulpture so mejniki začetka in konca.

Avtorica nadaljuje s svojimi glavnimi temami: odnos med moškim in žensko, vdor mitskega v rituale vsakdanjega življenja. Ta video uporabi številne možnosti elektronske obdelave slike. Najbolj očarajo prizori z morphingom (elektronska transfomacija), v katerih se lik na slikarskem platnu spremeni v identično figuro na video površini, ali pa ta »zamrzne« v lik na negibni sliki. Avtorica tudi tokrat vztraja v realnem naravnem okolju, ki pa ga deformira in s tem izenači z artificielnostjo video podobe.