Vabimo vas, da skupaj z nami obeležite stoletnico rojstva Berta Sotlarja, čigar obraz je zaznamoval številne slovenske filmske klasike. Ena teh je sigurno tudi Ne joči Peter, ki bo na voljo za ogled 4. februarja med 12:00 in 24:00 uro s klikom na povezavo v nadaljevanju besedila.
Bert Sotlar (1921–1992) je prepričljivo nastopil v več kakor štiridesetih domačih in tujih celovečernih filmih in v prav toliko televizijskih dramah in nadaljevankah. Zaradi svoje pojavnosti in natančne, posvečene igre je nepozaben v številnih psihološko izrisanih vlogah zlasti pozitivnih junakov. Filmsko igralsko pot je začel v Beogradu (Mati Katina, Nikola Popović, 1949, Zgodba o tovarni, Vladimir Pogačić, 1949, Jezero, Radivoj – Lola Đukić, 1950), v Sloveniji pa ga je prvi zasedel France Štiglic v Svet na Kajžarju (1952). Sotlar je s Štiglicem sodeloval tudi pri Tistega lepega dne (1962), v katerem s pretanjenim občutkom za nianse človeškega značaja komično odigra vdovca Štefuca, dobrohotnega, a trmastega očeta, ki v času fašistične tiranije na Primorskem išče novo soprogo oziroma mater svojim hčeram. V Štigličevem Veselo gostivanje (1984) pa igra Tompa, povratnika iz Amerike, enega izmed muzikantov Pickove bande.
V prvem slovenskem omnibusu Tri zgodbe (1955), v epizodi Na valovih Mure, ki jo je po literarni predlogi Miška Kranjca režiral Igor Pretnar, upodobi zapeljivega mlinarja Nacija, ki v smrt požene zaljubljeno dekle. V filmih Srečno, Kekec! (Jože Gale, 1963), Lucija (France Kosmač, 1965), Cvetje v jeseni (Matjaž Klopčič, 1973) in Ljubezen nam je vsem v pogubo (Jože Gale, 1987) Sotlar z zavidljivo domiselnostjo in trdno igralsko kondicijo upodobi značajsko jasne in simpatične like. Zlasti priljubljen je tudi v vlogi šoferja avtobusa in očeta petih nemirnih fantov Štebeta v Bevčevem To so gadi (1977) in tudi dobronamernega ravnatelja odprtega duha v televizijski seriji Vuka Babića Geniji in genijalci (1985). Kot filmski Krjavelj v Duletičevem Desetem bratu (1982) je postal nekakšen filmski sinonim za male ljudi, marginalce in posebneže, ki jih v slovenskem filmu ni malo.
Projekcijo filma organizira Slovenska kinoteka v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in Filmoteko. Ob Sotlarjevem jubileju so pripravili tudi kratki video nagovor z Nerino T. Kocjančič (Slovenski filmski center) in Matevžem Luzarjem (Društvo slovenskih režiserjev), ki bo pospremil projekcijo, dostopen je tukaj.
Film Ne joči Peter si lahko ogledate 4. februarja od 12:00 do 24:00 ure s klikom na spodnjo sliko:
*Ogled filma geolokacijsko ni omejen. Film nima tujih podnapisov.
V Štigličevem filmu Ne joči, Peter Sotlar igra partizanskega minerja Lovra, ki mora s tovarišem Danetom (Lojze Rozman) na osvobojeno ozemlje prepeljati tri otroke, med njimi Petra (Bogdan Lubej), ki je komaj prerastel plenice. Partizanoma, ki snujeta protiokupatorska junaška dejanja, se zdi naloga pod častjo in – primerna za žensko. Številni humorni zapleti in okoliščine ter akcijske dogodivščine ju pripeljejo do junaškega konca in številnih spoznanj, tudi takih o skrbi za otroke in vlogi žensk v revoluciji.
Po Bertu Sotlarju je poimenovana tudi nagrada, ki jo vsako leto podeli Društvo slovenskih režiserjev. Nagrado Bert podeljuje slovenskim filmskim in televizijskim igralkam za življenjsko delo na področju filmske in/ali televizijske igre od leta 2012, ko jo je kot prva prejela Štefka Drolc (fizična izročitev nagrade je bila leta 2014). Sprva sta bili vsako leto dve podelitvi (spomladi igralki in jeseni igralcu), od leta 2018 pa je letna.
Nagrajence in obrazložitve podeljenih nagarad si lahko ogledate v zavihku Podeljene nagrade/Bert.
Film Ne joči Peter Slovenska kinoteka prikazuje v okviru kinotečnega spletnega programa, ki ga bo 8. februarja nadaljevala s programom kratkih filmov Matjaža Ivanišina, letošnjega prejemnika nagrade Prešernovega sklada. V času, ko je kinotečna dvorana zaprta, načrtujejo več projekcij slovenskih filmov, ki jih bodo spremljali pogovori s filmskimi delavci.
Slovenska Kinoteka je leta 1997 skupaj z Občino Divača začela tradicionalno »praznovanje« rojstnega dne igralke Ite Rine, ki ga od tedaj letno praznuje prvi petek v mesecu juliju. Od leta 2003 dalje se vsako leto s prireditvijo poimenovano Poklon, poklonijo drugemu igralcu oz. igralki. Leta 2006 so se poklonili Bertu Sotlarju, ob tem je izšla tudi knjižica, ki jo je mogoče kupiti v Slovenski kinoteki.
© Kultura je zakon, zato spoštujem avtorske pravice.