BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Baza slovenskih filmov in Slovenski filmski center na dan žena že tradicionalno s posebno projekcijo predstavljata ustvarjalnost slovenskih filmskih avtoric. Letos pozornost usmerjamo h kostumografkam s projekcijo petih kratkih filmov.
Filmi Xenia na gostovanju (1975), Neme podobe slovenskega filma (1995), (A)torzija (2002), Srebrna koža (2009), Kazenski strel (2021) bodo za gledalce dostopi brezplačno po celem svetu.
Kostumografinje so že od začetkov slovenskega igranega filma pomembne soustvarjalke vizualne podobe in filmske naracije. Pionirke filmske kostumografije kot so Mija Jarc, Alenka Bartl, Nada Souvan in Marija Kobi so vzpostavile standarde in oblikovale nepozabne kostumske podobe slovenskih filmov.
Kostum sooblikuje tako podobo nastopajočega, kot tudi likovno sliko kadra ozrioma barvne palete filma. Kostumografinje pri svojem delu združujejo široko paleto znanj (iz umetnosti, zgodovine oblačenja, mode, barvne teorije) z iznadjljivostjo. Specifika kostumografskega dela je v tem, da je feminizirano, tako demografsko kot tudi ideološko. V Sloveniji na področju kostumografije prevladujejo ženske in prvi poklicni moški kostumografi se pojavljajo šele v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja. Predvsem pa je kostumografsko delo še vedno družbeno konstruirano kot žensko delo, kar pogosto privede do nižjega vrednotenja tega dela, nižjega plačila in nespoštovanja zahtevnega dela v sektorju kostumografije.
Xenia na gostovanju (1975, Robar-Dorin); kostumografinja: Zvonka Makuc
Prikaz stanja zavesti baletne umetnice Ksenije Hribar, Ljubljančanke, ki več let dela kot članica londonske Contemporary Dance Company.
Kostumografinja Zvonka Makuc je oblikovala kostume plesalcev, predvsem pa plesalke Ksenje Hribar v filmu Xenia na gostovanju. Eksperimentalni kratki film je le majhen delček obsežnega opusa Zvonke Makuc, ki je v svojih kostumografijah vedno ustvarila subtilno izraznost.
Neme podobe slovenskega filma (1995, Kozole); kostumerka: Emina Kaliman
Arhivsko-dokumentarni film, ki se začne tam, kjer se prične slovenska kinematografija: v Ljutomeru leta 1905. Po tej letnici prikaže in s komentarjem povzame vse ključne fragmente iz nemega obdobja slovenskega filma in se zaključi leta 1938 z vdorom zvoka vanj.
Kostumografije pa ne ustvarjajo le kostumografinje, temveč tudi njihove tehnične sodelavke, ki opravljajo asistentska, garderoberska in šiviljsko-krojaška dela ter patiniranje. Med njimi lahko izpostavim Emino Kaliman-Ališić, ki je v dolgoletni karieri delovala kot garderoberka, asistentka in občasno tudi kot kostumografinja. Pri kratkem igrano-dokumentarnem filmu Neme podobe slovenskega filma je sodelovala kot kostumerka oz. garderoberka.
(A)torzija (2002, Arsenijević); kostumografinja: Barbara Stupica
V času tri leta in pol trajajočega obleganja Sarajeva, 1992-1995, je bila edina vez navadnih Sarajevčanov z zunanjim svetom tunel, ki so ga skrivaje, pred četniki in Unproforjem, skopali pod stezo sarajevskega letališča. Ljudje so mu rekli tunel, čeprav je bil bolj podoben kanalizaciji, primeren za živali, ne za človeka. Če bi ta tunel lahko govoril, bi povedal na tisoče žalostnih zgodb. To je le ena od možnih zgodb. Skozi tunel mora iz obleganega Sarajeva na evropsko gostovanje oditi mešani pevski zbor. Z Oskarjem nominiran kratki film (A)torzija (2002) nas popelje v oblegano Sarajevo leta 1994.
Kostumografijo, ki izraža specifičen čas in atmosfero je izrazito likovno zasnovala kostumografinja Barbara Stupica, ki večinoma ustvarja v gledališču. Z natančno vizualno karakterizacijo likov in občutkom za barve ter tekstilne teksture je v mikro kozmosu kratkega filma ustvarila oprijemljivo podobo.
Tokratna projekcija filma (A)Torzija bo prvič predstavljena v digitalno restavrirani različici. Restavratorsko-konservatorski poseg na filmu je izvedel Studio Arkadena na podlagi 35-mm filmske kopije. Proces digitalizacije slike in zvoka ter barvne korekcije je bil zaključen v laboratoriju L’Immagine Ritrovata leta 2025.
Srebrna koža (2009, Knific); kostumografinja: Tina Bonča
V oddaljenem vesolju leti v neznano vesoljska ladja. Zaradi teorije relativnosti je metabolizem članov posadke močno upočasnjen - v njihovem času je minilo šele 30 let, v zemeljskem pa že tisočletje. Med potovanjem jim računalnik izda skrivnost, skrivnost, da so oni le metabolični merilec časa. Plovilo leti skoraj s svetlobno hitrostjo, zaradi kontrakcijskega učinka pa trajanje poleta ni mogoče ugotoviti na noben drug način kot z dobo človeškega življena.
Igrano-animirani film Srebrna koža (2009) kostumografinje sodobne generacije Tine Bonča s kostumi premišljuje oblačilni izgled posadke na vesoljski ladji v namišljeni prihodnosti. V slovenskem filmskem okolju se kostumografinje redko srečujejo z znanstveno fantastiko ali drugimi vizualno bolj specifičnimi formati, večinoma namreč ustvarjajo v sodobnem stilu. Ustreznejša sredstva za filmsko ustvarjanje bodo morda omogočila raznolikejšo filmsko krajino, boljše pogoje za trajnostno filmsko ustvarjanje in ustrezno prepoznavnost dela kostumografinj ter njihovih sodelavk.
Kazenski strel (2021, Biček); kostumografinja: Ana Savić Gecan
Najboljša prijatelja preživljata popoldan na nogometnem igrišču in sanjarita o igranju za lokalno moštvo. A sanje imajo svojo ceno: ko igro prekine skupina starejših fantov, eden od njiju to razume kot priložnost za dokazovanje, drugi pa zasluti, da se pripravlja nekaj bolj zloveščega.
Časovna umeščenost, karakterizacija lika in stremljenje k avtentičnemu izgledu so pogosto glavne prvine filmskega kostuma. Te so prisotne tudi v kratkem filmu Kazenski strel, kjer otroška naivnost trči ob šovinistični primitivizem. Kostumografinja Ana Savić Gecan nas z retro oblačilnimi in obtuvenimi kosi ter s kostumi iz Jugoslovanskih blagovnih znamk popelje v spomine 90. let prejšnjega stoletja. S postopkom patiniranja oziroma staranja oblačil doseže, da se oblačila prelevijo v prepričjive kostume.
V letošnjem letu je izšla tudi digitalna knjiga z naslovom Filmski kostum: »Kostumografinje, kostumografi ter njihove tehnične sodelavke in sodelavci (asistenti, garderoberji, krojaški in šiviljski mojstri, patinerji, čevljarji) so v svojem delovanju vedno stremeli k ustvarjanju prepričljive filmske podobe, a so se pri tem srečevali z mnogimi izzivi. Dandanes, tako kot tudi mnoge druge filmske delavke in delavci, delujejo v vse bolj prekernih razmerah in nestanovitnem filmskem okolju.« (Mateja Fajt, Filmski kostum, stran 5). Več o zgodovini filmske kostumografije v Slovenij si lahko preberete na povezavi.
Uvodno besedilo in opise kostumografij pri posameznem filmu je pripravila Mateja Fajt, kostumografinja in raziskovalka, podpredsednica Združenja slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske
Partnerji dogodka so Združenja slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske - SKOM, Slovenski filmski center, Filmoteka ter produkcijske hiše Vertigo, Studio Arkadena in Cvinger film.
© Kultura je ZAKON, zato spoštujem avtorske pravice.
