Viseči most

Projekt VISEČI MOST je zelo dobro zasnovan, tako s strani scenarija in režije, kot tudi produkcije. Zorni kot iz katerega se razvija pripoved je tenkočutno izbran, ne le zato, ker daje prednost mlajšim protagonistom, ampak ker gledalcu že na začetku odpira širši vpogled v obravnavano problematiko. Temu se pridruži edinstven vizualni pristop, ki kombinira kadre posnete s telefoni mladih, kot tudi posnetke s statično kamero, starejših članov družine za mizo. Gre za dva pripovedna tokova, ki ju režiserka uporabi kot metafori za dve različni miselnosti in dojemanji preteklosti in sedanjosti obeh generacij. Scenaristki pri tem spretno izkoriščata prehode od enega do drugega, ko se mestoma za trenutek ustavita, ustvarita dramaturški molk ali zamrzneta v obliki selfija, in nato pustita pripovedi steči naprej. Komisija ima zadržke glede manjših detajlov, scene pri mizi se zdijo na trenutke nepristne, liki mladih pa precej premočrtni. Vendar razumemo, da bo realizacija slonela na improvizaciji in igralskih vajah, ki bodo najbrž doprinesle k živosti in spontanosti prizorov. Menimo, da bi lahko vpliv zunanjih okoliščin, ki so tako radikalno posegle v intimno življenje družine, kljub doseženi spravi, še vedno odmeval nekje v ozadju.