Najsrečnejši dan In preproduction

SL: Znesek se deli med več odobrenih projektov prijavitelja.
EN: Amount distributed among miltiple projects by the applicant.

Novi celovečerni projekt Najsrečnejši dan, režiserke in scenaristke Sonje Prosenc, skozi perspektivo treh žensk raziskuje teme svobode, odgovornosti in družbenih pritiskov. Dogajanje, ki je postavljeno na opuščeno italijansko plažo in v slovensko mestece, prepleta naturalistično atmosfero z elementi psihološke drame ter ustvarja prostor, kjer se meje med intimnim in političnim, med prav in narobe, nevarno zabrišejo. Scenarij ima jasno zgrajeno strukturo in izrazit tematski naboj – odpira vprašanja ženskega telesa kot prostora družbene kontrole, kompleksnosti sestrskih vezi ter osebne odgovornosti v ekstremnih okoliščinah. Dejstvo, da se osrednji dramatični dogodek, ki dokončno poveže vse tri glavne like, zgodi razmeroma pozno v zgodbi, bi lahko nekoliko upočasnjevalo narativni ritem in zmanjšalo gledalčevo vpetost v dogajanje. Projekt ima jasno prepoznavno vrednost tudi v širšem mednarodnem prostoru. Tema nadzora, telesne avtonomije in notranjega boja presega lokalni kontekst ter film umešča v aktualni evropski diskurz.

Scenarij se spoprijema z relevantno in vseskozi aktualno temo ženske ujetosti v spone vsakokratnega sistema in hkratnim uporom, ki poskuša to ujetost preseči. To predstavi skozi izvirno in tudi precej kompleksno zgodbo. Zdi se, da je v trenutni verziji kompleksnost omejena predvsem na formo in manj na vsebino dogajanja. Iz scenarija ni razvidno, da bi se zgodba odvijala v nekem imaginarnem času, ali pa v bližnji prihodnosti. Iz tega lahko sklepamo, da se dogaja tukaj in zdaj. Če to drži, sta tukaj in zdaj podvržena »dejstvenemu okvirju«, ki ga ne moreta ignorirati in arbitrarno spreminjati. Tu imamo v mislih temeljna dejstva, ki poganjajo zgodbo, npr. Elenina ujetost v suženjsko-mafijska razmerja na jugu Italije, zapleti na italijansko-slovenski meji, Mirina »vsiljena« poroka. Če bo projekt v nadaljnjem razvoju znal razrešiti zgoraj navedene dileme in se izognil pretiranemu formalizmu, ki lahko vodi v hermetičnost, bo lahko privlačen tako za slovenski kot za mednarodni kulturni prostor.