11 naslovov / Posodobljeno 27. februar 2023

Ema Kugler, dobitnica Prešernove nagrade za življenjsko delo 2023

Ema Kugler je diplomirala iz ekonomije na Univerzi v Ljubljani. Je multidisciplinarna umetnica, ki se pod svoje filme ne podpisuje samo kot režiserka in scenaristka, ampak tudi kot montažerka, scenografka in kostumografka. Poleg filma se ukvarja s performansom, instalacijami, videom ter gledališko kostumografijo in scenografijo. Leta 2008 je že prejela nagrado Prešernovega sklada za projekt Le Grand Macabre (2005). 

Za svoj obsežni ustvarjalni opus je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Del obrazložitve strokovne komisije za avdiovizualne umetnosti se glasi: »Ema Kugler je v slovenskem filmu ime izjeme. A ne toliko (...) zato, ker se njen opus celovečernih filmov - Phantom (2004), Le Grand macabre (2005), Za konec časa (2009), Odmevi časa (2013), Človek s senco (2019) - odlikuje z izrazito in izvirno avtorsko poetiko, ampak zato, ker kuglerjevski film ni narativen (...) temveč evokativen: deluje kot polje vznikanja podob.«

Človek s senco (2019)
Celovečerni igrani film / 100' / 90 nagrad Nagrade
Največja zabloda človeka je njegova iluzija, da je svoboden. Novorojeni nima izbire, brez svoje volje je porojen v ta svet in kot popolnoma nemočno bitje dan v dresuro civilizacijskih norm, ki jih določajo tisti, ki so na poziciji moči … A kaj, če je mogoče kaj drugega?
Odmevi časa (2013)
Celovečerni igrani film / 92' / 22 nagrad Nagrade
Kaj odmeva v tem filmu? Kod, ... religija je enako – politika, je enako – prisila, je enako – nasilje. Človeštvo – amorfna masa, ki naj bi služila temu kodu. Na dolgi rok to ne gre.
Za konec časa (2009)
Celovečerni igrani film / 125' 28'' / 1 nagrada Nagrade
Za konec časa je film o duši, o telesu in o nezmožnosti spoja teh dveh entitet, ki tvorita civilizacijsko formo, ki se imenuje človek. Človek ni bitje sam po sebi, je konstrukt, je civilizacijski kod točno določenega časa in prostora. Človek ni enovito bitje, je razcep med mnogimi stvarmi; a najhujši razcep je ta, ki ga nosi v sebi; med dušo in telesom kot življenje ni nič drugega kot nenehen boj teh dveh entitet, teh dveh največjih možnih nasprotij kot vsak posameznik ni nič drugega kot le manifestacija konstantnega konflikta teh dveh tujcev v sebi. Za konec časa je film o iskanju, o večnem hrepenenju po Najdi tisto!
Le grand macabre (2005)
Celovečerni animirani video film / 104' / 1 nagrada Nagrade
Le Grand Macabre je eksperimentalni film, narejen po zvočnem posnetku istoimenske opere, posnete v živo v pariškem Theatre du Chatelet februarja 1998. Skladatelj György Ligeti, avantgardist sodobne klasike, je poleg močnega pečata, ki ga je vtisnil v univerzum glasbe kot take, zaznamoval tudi polje filma z nepozabnimi pasažami v Kubrickovih filmih Odiseja 2001, The Shining in Široko zaprte oči
Phantom (2004)
Celovečerni igrani film / 87' 30'' / 3 nagrade Nagrade
Phantom je slovenski celovečerni igrani film. Nastopajo Janez Sever, Slavko Sever, Marko Mandić. Žanrsko je opredeljen kot eksperimentalni in umetniški. Režiserka je Ema Kugler. Nastal je v produkciji Zavod ZANK. Prejel je 3 nagrade.
Homo Erectus (2000)
Kratki igrani video film / 43' 28'' / 3 nagrade Nagrade
Homo Erectus je film brez besed. Samo glasba in podobe. Če bi Ema Kugler morala opisati te gibajoče podobe: "So kot temačen, nadreali-stičen ples slehernika z njegovo lastno smrtjo. Vse te podobe sem videla. Prihajale so iz teme moje podzavesti, se naselile vame, me obsedale."
Menhir (1999)
Kratki igrani video film / 35' 16''
Menhir je slovenski kratki igrani video film. Nastopajo Sanja Nešković Peršin, Sebastijan Starič, Demeter Bitenc. Žanrsko je opredeljen kot eksperimentalni, umetniški in video-art. Režiserka je Ema Kugler. Nastal je v produkciji V.S. Video in Forum Ljubljana.
Postaja 25 (1997)
Kratki igrani video film / 27' / 1 nagrada Nagrade
Avtorica nadaljuje s svojimi glavnimi temami: odnos med moškim in žensko, vdor mitskega v rituale vsakdanjega življenja. Ta video uporabi številne možnosti elektronske obdelave slike. Najbolj očarajo prizori z morphingom (elektronska transfomacija), v katerih se lik na slikarskem platnu spremeni v identično figuro na video površini, ali pa ta »zamrzne« v lik na negibni sliki. Avtorica tudi tokrat vztraja v realnem naravnem okolju, ki pa ga deformira in s tem izenači z artificielnostjo video podobe.
Tajga (1996)
Kratki igrani video film / 8' 23'' / 1 nagrada Nagrade
Tajga je temačna video pokrajina, v kateri se tudi tokrat znajdejo človeške figure v grozečih kostumih, pa tudi skoraj gola dvobojevalca in ženska, ki se utaplja. Hlad video tajge ponazarjajo tudi pasje figure iz voska, ki se dejansko stopijo, elektronski trik pa ta postopek še pospeši. Bistvo tajge je akt destrukcije ali tranzicije. Destrukcija umetniške forme ustvarja novo, popolnoma drugačno obliko. Tranzicija postane dogodek, ki vsebuje sporočilo. Skulpture so mejniki začetka in konca.
Obiskovalec (1995)
Kratki igrani video film / 27' 28''
Avtorica vseskozi prikazuje dvojnost človeške narave: ista groza se kaže tako v mitskem kot realnem svetu. Vse to pa nazorno predstavi z uporabo elektronskih trikov, ki lahko, denimo, človeški obraz okamenijo ali človeško bitje samo v nekaj sekundah zazidajo. Z elektronskim trikom se tudi v ekstravagantne kostume oblečene človeške figure spet vračajo v naravo: človek v kostumu, ki spominja na ptiča, se spremeni v prvega ptiča. Hkrati so prizori posneti iz ptičje perspektive, ki vedno poudari človekovo majhnost in njegovo izgubljenost v lastnem svetu in naravi.
Hidra (1993)
Kratki igrani video film / 15' 39''
V video delih Eme Kugler se mitologija vpisuje v rituale vsakdanjega življenja. Tokrat je to tema Hydre s številnimi obrazi. Ponazarjajo jo posamični prizori z akterji v usnjenih kostumih (kreacije avtorice), ki omejujejo njihovo gibanje in s tem še poudarjajo ločenost človeka od narave. Zadnja sled povezanosti, ritualen odnos med človekom in bikom, ki spet temelji na človekovi krutosti do živali, se konča s krvjo, ki na simbolni ravni preplavi tudi celotno podobo.