Revija Ekran
- mediji
- Osnovni podatki
- Galerija
- Gradiva
- Podeljene nagrade
- Filmografija (0)
- Glasba
- Nagrade in nominacije
- Povezane osebe
- Povezane organizacije
Opis
Podeljene nagrade
nagrada Nike Bohinc
O restituciji afriške kulturne dediščine
Objavljeno v reviji Ekran avgust/september/oktober 2024
Aleksandra Gačić v svoji kritiki analizira film Dahomej (2024) francosko-senegalske avtorice Mati Diop, ki se ukvarja s procesi restitucije oz. vračanja afriške kulturne dediščine. Pri tem film širše politično kontekstualizira in daje videti širši okvir kolonialnih procesov, ki se lahko skrivajo za videzom vključenosti in reprezentacije, pozornost pa usmerja tudi na vprašanje lastnine. Avtorica v recenzijo smiselno vključuje različne postkolonialne študije, vezane tako na specifično tematiko filma kot na širše ekonomsko-politične procese; tako lahko z dokumentarcem vstopa tudi v kritičen dialog, ki pa je obenem sodelovanje pri raziskovanju teme dekolonizacije. S skrbno izbranimi detajli, pozornostjo na specifično filmska sredstva artikulacije ter izpostavitvijo ključnih prizorov, ki nakažejo antagonizme v dekolonizacijskih procesih, pa vzporedno omogoči občutenje same izkušnje filma. Eruditska recenzija, kjer se zdi vse na svojem mestu, obenem pa spodbuja nadaljnjo razpravo.
Kritik kot iztrebljevalec? Od paranoje k reparaciji
Objavljeno v reviji Ekran marec/april 2024
V članku »Kritik kot iztrebljevalec? Od paranoje k reparaciji« Pia Brezavšček premišljuje o kritiki kot tisti, ki jo navadno zaznamujejo paranoidna branja – branja, ki neutrudno preiskujejo in analizirajo svoj objekt, anticipirajo vse in ne izpustijo ničesar. Avtorica pronicljivo razkrinka kolesja in rutine kritiške prakse in kritikov kot paranoikov, vendar hkrati sama ne podleže paranoji kot edinemu načinu branja, temveč spretno pluje med osebnim in teoretskim, da pozove k širitvi miselno-afektivnih okvirov kritiške prakse. Vprašanja, ki jih zasleduje in po branju njenega pomembnega prispevka še dolgo ostanejo z bralci, so, kako si v kritiškem procesu dopustiti napake in jih videti kot potencialnosti, pa tudi kako v kritiškem branju in pisanju najti prevečkrat izgubljen užitek, kreativnost in nepričakovana presenečenja.
Film kot sabotaža: Pogovor s Kamalom Aljafarijem, režiserjem filma Fidai film
Objavljeno v reviji KINO! št. 52-53/2024
V pogovoru s Kamalom Aljafarijem, režiserjem filma Fidai film (2024), se Petra Meterc vešče približa filmskemu mišljenju in nameram intervjuvanca. V širokih, a usmerjenih vprašanjih je prepoznavno temeljito poznavanje širšega konteksta, ki pa vedno deluje kot produktivna začetna točka pogovora. Njena vprašanja vijugajo med tehničnimi in formalnimi aspekti filma, resničnimi zgodovinskimi dogodki, iz katerih film izhaja, in sodobnimi političnimi konteksti, v katere posega. Tako zaobjame film celovito, a ne popreproščeno, povezujoč filmske pristope s politično realnostjo in zgodovino.
Morda kdaj spet: trajnostno varovanje filmske dediščine
Prispevek Kristiana Božaka Kavčiča, podkrepljen z avtorjevim raziskovalnim delom in pogovori s stroko, na tehten in aktualen način osvetljuje problematiko digitizacije na področju ohranjanja filmske dediščine, njenih motivacij, ozadij, problemov in posledic. Še več, s trezno analizo pogosto samoumevnega in v marsičem zmotnega enačenja širših družbenih trendov digitalizacije in trajnostnosti, avtor preseže svojo že tako pomembno osrednjo tematiko varovanja filmske dediščine in napelje bralca k razmisleku o obravnavani problematiki znotraj celotnega filmskega področja in širše družbene realnosti.
Mia Hansen-Løve: potrpežljiva pripoved
Kritika filma Nekega lepega jutra Mie Hansen-Løve filmskega kritika in teoretika Oskarja Bana Brejca je natančna analiza posameznih ključnih filmskih prizorov, ki so postavljeni v kontekst režiserkinega filmskega opusa, celote filma in kritikove premišljene interpretacije. Z njo elegantno in tudi za širšo javnost zanimivo povezuje strukturo filma, montažo in igro ter vrednoti specifični filmski jezik v ekonomičnem, a učinkovitem jeziku kritike, ki pa si v poantah dovoli tudi nekaj poetičnosti, s katero se skuša približati večpomenski čarovniji obravnavanega filma.
Video kratki stik v 21. stoletju: turboekstraktivizem in nekrokapitalistična abstrakcija – intervju z Marino Gržinić
Pogovor Nine Cvar z Marino Gržinić preseže prepogosto behind-the-scenes mentaliteto filmskega intervjuja in opominja na moč te besedilne zvrsti kot forme, ki lahko s poglobljenimi nastavki bralca kategorično usmeri v nadaljnje raziskovanje in razmišljanje. Avtorica preko obsežnega poznavanja obravnavane tematike ter opusa intervjuvanke pravzaprav soustvari teoretsko besedilo, katerega vsebino je težko zajeti z nekaj besedami, vsekakor pa preko poizvedovanja o videoumetnosti izpostavi tiste vidike prepleta kapitalizma in umetnosti, ki so žal še vedno prepogosto prezrti.
Intervju Marine Gumzi z Isabelle Fauvel odlikujeta avtoričin angažma in poznavanje področja filmske produkcije. Pogovor zaznamujejo premišljena in izvirna vprašanja, ki odpirajo prostor za zavzet premislek stanja sodobne evropske filmske industrije.
Objavljeno v Ekran maj/junij 2022.
KAJ NAREDITI S FILMOM IN TEHNOLOGIJO? (Oskar Ban Brejc) Oskar Ban Brejc v svojem teoretskem eseju »Kaj narediti s filmom in tehnologijo?« premišljuje aktualno temo na način, ki bralcu organsko približa kompleksnost konceptov ter jih spretno in fluidno argumentira, opirajoč se na sodobno strokovno literaturo.
Objavljeno KINO! št. 48/2022.
... NAOKOLI ... (Anže Okorn) Besedilo Anžeta Okorna »... Naokoli …« odraža slog, ki ga avtor z recenzentskim in esejskim pisanjem razvija že več let. V slovenskem filmskem prostoru je Okorn eden redkih piscev z razpoznavnim stilom, ki presega ustaljene forme filmske kritike. S svojim raziskovanjem jezika in ritma tekst razpira drugačen pogled na film Joachima Trierja Najslabši človek na svetu.
Objavljeno v Ekran januar/februar 2022.
priznanje revije Ekran
»Biti kritičen – biti kritičarka ali kritik – mora nujno zaobjeti izpostavljanje in razgaljanje lastne pozicije znotraj sistema. Pozicije, v kateri je naše preživetje na filmskih festivalih v celoti odvisno od solidarnostnih vezi, skupnih najemov in spanja na kavčih kolegov, v kateri se domala vsi spopadamo s tesnobo, depresijo in kronično neprespanostjo in v kateri zaradi nizkih plačil, ki kljub inflaciji do danes ostajajo nespremenjena ali se celo nižajo, živimo v neprestanem eksistenčnem krču.« Tako je zapisala Veronika Zakonjšek v enem svojih letošnjih tekstov za revijo Ekran, v katerem razkriva tragikomičnost svojega filmsko-kritiškega življenja.
Morda tudi zato na tem polju ne deluje samo kot kritičarka – od leta 2023 je tudi predsednica Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk Fipresci –, temveč tudi kot vodja strokovnih programov in članica selekcijskih komisij različnih festivalov, tako domačih kot mednarodnih, in njena eksistencialna drama tako poteka na odrih od Portoroža in Sarajeva do Berlina in Karlovih Varov. Kdo je to dramo režiral, bo najlažje povedala sama, čeprav bi tisti, ki beremo njene kritike, eseje, intervjuje, zadnje čase celo avtobiografske ali avtofikcijske potopise, o tem lahko ugibali. Gre namreč za filmsko gledalko in raziskovalko filmskega sveta z izbrušenim in izdelanim kritiškim okusom in vrednostno lestvico. S svojimi teksti o slovenskem filmu, o filmih, dokumentarcih in serijah skozi perspektivo feministične teorije in o manj znanih svetovnih kinematografijah ter (trans)nacionalnih identitetah prispeva k angažiranemu dialogu o sedmi umetnosti.
S svojim angažmajem se odločno postavlja na pozicijo iz uvodnega citata – refleksija umetniškega dela je vedno tudi refleksija lastne pozicije, ozavestitev kota lastne kamere. In, kar seveda ni nepomembno, svoja besedila sestavlja z občutljivostjo in humorjem (čeprav včasih črnim) ter vse bolj tudi z veščo literarno prepričljivostjo, ki nas, gledalce del, o katerih piše, spreminja v njene (zveste) bralce.
Zaradi vsega omenjenega ji podeljujemo priznanje revije Ekran.
Aljoša Harlamov v imenu Sveta revije Ekran
Majda Širca s svojim nepopustljivim vztrajanjem, da plamen filmske kulture ne ugasne, pomembno prispeva k temu, da sobe slovenskega avtorskega filma in sobane slovenske progresivne politike niso boleče prazne, ampak svoje najbolj avtorsko subjektivne poglede oblikuje v dokumentarno objektivne uvide, vpoglede.
Razširjeni podatki
Stik z uredništvom
Spoštovani, s pomočjo spodnjega obrazca nam lahko pišete. Veseli bomo vaših odzivov.