BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Blaž Kutin se je rodil leta 1970 v Ljubljani. Diplomiral je iz etnologije in kulturne antropologije ter sociologije kulture. V času študija je pisal in režiral reklame, bil stalni sodelavec Radia študent in občasno ali redno pisal za več slovenskih časnikov. Leta 1995 je izšla njegova knjiga Dežela belih golobov, literarni potopis, ki opisuje enega od potovanj v Bosno v letih 1993-94. Po lastnem scenariju je režiral kratki igrani film Principessa, posnet v hrvaško-slovenski koprodukciji, ki je leta 2006 premiero doživel v tekmovalnem programu filmskega festivala v Sarajevu. Za scenarij za celovečerni film Lara je leta 2006 v Cannesu prejel nagrado Media, novi talent evropske unije, in nagrado CineLink sarajevskega filmskega festivala. Po Kutinovem scenariju je film Lara leta 2019 film posnel nemški režiser Jan Ole Gerster. Poleti 2007 je po scenariju, ki ga je napisal skupaj z Rolando Rebrek, režiral nizkoproračunski celovečerni film Nikoli nisva šla v Benetke. Film je bil leta 2008 premierno prikazan v tekmovalnem programu filmskega festivala v Sarajevu, kasneje pa tudi v tekmovalnih programih festivalov v Torinu, ki ga je takrat vodil režiser Nanni Moretti, in Estorilu na Portugalskem.
O filmu sta kritika Vladan Petković in Oliver Sertić takrat zapisala: »Kutinu uspe v pičlih 62 minutah razviti čustveno razdiralno zgodbo, ki – če je primerjava sploh potrebna – po režiserski metodi še najbolj spominja na zgodnja dela Larsa von Trierja. Minimalni, skoraj neobstoječi premiki kamere so izvrstnima igralcema Aljoši Ternovšku in Ivi Krajnc omogočili, da se premikata tako znotraj kot zunaj kadra in pokažeta vse razkošje medsebojnega odnosa in odnosa do položaja, v katerem sta se znašla. Močni minimalistični prizori z malo dialoga in brez vsakršne patetike se pred gledalcem razgrinjajo ped za pedjo, in šele tisti zadnji povsem pojasni takšno dramaturško odločitev režiserja. Velik film v majhnem pakiranju.«
Leta 2011 je nastal kratki igrani film Toplo za ta letni čas, leta 2018 pa kratki film Poslednji dan Rudolfa Nietscheja, ki prikazuje dan v življenju Rudija Nietscheja, ki si nikoli ni znal izboriti svojega mesta v življenju – tako kot tudi ne sedeža v vlaku. Moža, ki mu v priimku manjka tisti z, majhna, a tako pomembna črka. Film je na 21. Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljši kratki film. Žirija je v svoji obrazložitvi zapisala: »Blaž Kutin kratki film spretno izkorišča kot priložnost za raziskovalen odnos do filma, zato je Poslednji dan Rudolfa Nietscheja radikalna avdiovizualna avantura, bolj odsanjana kot posneta. Avtor pogumno izkorišča na videz preprosto resnico, da film ni samo to, kar pokaže in pove, ampak tudi kar zamolči in skrije. Tako gledalcu prepusti veliko svobode, da sam z aluzijo na velikega filozofa odkriva zgodbo o običajnem sleherniku.«
Ob filmu se je zadnja leta ukvarjal tudi z abstraktno fotografijo in s pisanjem kratkih zgodb. Njegova zbirka kratkih zgodb Tempirana bomba je bila leta 2018 nominirana za nagrado novo mesto, njegov romaneskni prvenec Kenozoik (2024) pa se je uvrstil med deset nominirancev za nagrado kresnik.
Vir: Slovenski filmski center
