BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Mednarodni festival dokumentarnega in kratkega filma DokuFest bo potekal od 2. do 10. avgusta. V 23. edicijo kosovskega festivala se je v pregledni program Films on Film uvrstil celovečerni dokumentarni film Ali je bilo kaj avantgardnega? režiserjev Jurija Medena in Matevža Jermana. Film bo na festivalu imel svetovno premiero, režiserja sta tudi scenarista filma.
Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945-1991), vendar pretežno izven takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je danes po dolgem času ponovno viden. Naslov si film izposoja pri članku Silvana Furlana, pokojnega direktorja Kinoteke, ki velja za pionirja raziskav zgodovine slovenskega avantgardnega filma. Produkcija filma Ali je bilo kaj avantgardnega? je radikalno pospešila prizadevanja po ohranitvi, digitaliziranju in restavriranju tega segmenta slovenske kinematografije.
Kot je o filmu povedal Jerman, filmski kurator in filmski kritik ter eden od soustanoviteljev Društva za uveljavljanje kratkega filma Kraken in programski direktor FeKK – Festivala kratkega filma v Ljubljani: »Proces ustvarjanja tega filma bi lahko na nek način primerjali s svojevrstnim lovom na zaklade. Med raziskovanjem in digitiziranjem smo namreč včasih naleteli na filmske bisere, o katerih smo predtem vedeli zelo malo. Vsakič znova se je tako izkazalo, da pri nas obstaja neka vzporedna, a praktično neznana filmska zgodovina, ki danes s pomočjo novih tehnologij postopoma postaja znova vidna. S svojo živahno prodornostjo po eni strani navdušuje, po drugi pa poraja vprašanja o še neodkritih razsežnostih tovrstne produkcije. Gledalec bo v filmu tako lahko uzrl fragmente triinšestdesetih filmov, ki pričajo o izjemno vznemirljivi neodvisni eksperimentalni sceni iz - če si tudi na tem mestu izposodimo citat pri Silvanu Furlanu - zlatih časov undergrounda, ko se je svoboda filmskega ustvarjanja pisala z velikimi črkami.« Jerman od leta 2009 sodeluje tudi s programskim oddelkom Slovenske kinoteke, kjer v zadnjih letih deluje kot kurator programov kratkih filmov ter kot raziskovalec posebnih avantgardnih zbirk v hrambi kinotečnega arhiva.
Meden, ki je kustos in vodja filmskega programa pri Avstrijskem filmskem muzeju na Dunaju, pred tem pa je delal kot programski vodja Slovenske kinoteke (Ljubljana) in George Eastman muzeja (Rochester), pa je dodal: »V Sloveniji smo z rahlo slabšalno oznako 'amaterski film' dolgo časa odpravljali vso filmsko ustvarjalnost, ki se je v času Jugoslavije bohotila zunaj okvirjev uradne, državne filmske produkcije, in posledično te 'amaterske' filme prepuščali zobu pozabe. Najin dokumentarni film, tako vsaj upava, pokaže, da je ljubiteljska strast proizvedla nezanemarljiv korpus povsem izvirnih podob in avtohtonih avtorskih pristopov, ki jim danes v resnici mirne vesti lahko rečemo zgodovina slovenskega eksperimentalnega filma.«
V filmu tako nastopajo: Petra Belc, Vasja Bibič, Barbara Borčič, Greg de Cuir Jr., Jože Dolmark, Karpo Godina, Nerina T. Kocjančič, Naško Križnar, Davorin Marc, Miodrag Miša Miloševič, Varja Močnik, Ivan Nedoh, Igor Prassel, Tone Rački, Borko Radešček, Ivan Ramljak, Slobodan Šijan, Zdenko Vrdlovec, Matjaž Žbontar in Želimir Žilnik.
Sicer pa so pri filmu sodelovali še: direktor fotografije Gašper Milkovič Biloslav, montažerka Saša Škulj, skladatelja Simon Penšek in Alenja Pivko Kneževič, oblikovalec zvoka Julij Zornik, kolorist Emil Svetlik in direktorica filma Juca Bonaca. Producenta filma sta Jerca Jerič in Andraž Jerič iz produkcijske hiše Temporama, ki sta ob uvrstitvi filma na festival dejala: »Vesela sva, da smo uspeli v sodelovanju s Slovensko kinoteko, ki je bila tudi pobudnica projekta, ustvariti film, ki poleg osvetljevanja bogatega in pestrega poglavja slovenske filmske zgodovine hkrati posredno meče luč tudi na našo sedanjost, v kateri so ta dela pogosto prezrta ali pozabljena, skrbi za to (in drugo) filmsko kulturno dediščino pa se posveča vse premalo pozornosti. Upava, da bomo s tem filmom vsaj malo izpostavili to problematiko in da bo bogata zgodovina slovenskega filma kmalu približana svojemu občinstvu.«
DokuFest je bil ustanovljen leta 2002, z vizijo ponovne oživitve kinematografije in obogatitve kulturne krajine Prizrena. Z leti se je razvil v priznani festival dokumentarnega in kratkega filma v jugovzhodni Evropi. Festival je leta 2019 pridobil status kvalifikacijskega festivala BAFTA za kratke filme, leta 2022 pa tudi za Evropsko filmsko akademijo. Razpoznavni znak festivala so filmske projekcije na lokacijah širšega zgodovinskega jedra, s katerimi živi mesto Prizren.
Film je financiral Slovenski filmski center, soproducenta sta Slovenska kinoteka in RTV Slovenija.
Vir: Slovenski filmski center
