BAZA SLOVENSKIH FILMOV
Na Ta veseli dan kulture, ko se z odpiranjem vrat kulturnih ustanov tradicionalno spominjamo Prešernovega rojstva in se prepuščamo ugodju umetnosti, vam na ogled ponujamo vesel, prešeren in odličen film Ne čakaj na maj. Film vam 3. decembra ponujamo v brezplačen ogled na Bazi slovenskih filmov. Dostopen bo 24 ur, ne le v Sloveniji, temveč po vsem svetu. Film s svojo lahkotnostjo, glasbo in svežino prinaša nov veter v slovensko kinematografijo ter ohranja status ene najbolj priljubljenih klasik našega filma. Na ogled bo digitalno restavrirana inačica filma, ki jo je leta 2022 omogočila Slovenska kinoteka in je bila premierno prikazana na 25. Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
Romantično komedijo Ne čakaj na maj (1957) je posnel František Čap kot nadaljevanje svojega duhovitega filma Vesna (1952), ki še danes velja za enega najbolj gledanih slovenskih filmov. To je prvi slovenski film s sodobnim videzom in hollywoodskim učinkom. Zgodba o simpatičnih zapletih dijakov, ki se pripravljajo na maturo in se vmes zaljubijo, je prevzela slovensko občinstvo, navajeno partizanskega filma ter bremen vojnih in kmečkih zgodb.
Vesna (Metka Gabrijelčič) je prinesla pomlad: mladina je s ceste bratstva in enotnosti prestopila k novi gradnji, plakatirala je svoje sobe z Metko Gabrijelčič, jo sanjala in se čez noč prelevila v filmske zvezde; jugoslovanske turneje so pokale po šivih, Tito, sicer podpornik revolucionarnih filmov, ji je navdušeno ploskal, gledalci pa so spoznali, da je lahko tudi umetniški film komercialno uspešen.
Ne čudi, da je sledil še drugi del Vesne – Ne čakaj na maj. Dijaki Samo, Sandi, Krištof, profesorjeva hčerka Vesna in Hiperbola so zdaj že študentje. V zimskih počitnicah se odpravijo v gorski hotel, kjer ne manjka zapletov, glasbe, letalskih podvigov, fantov, ki »padajo z neba«, Vesninega ljubosumja in kasnejših nesporazumov o njeni domnevni nosečnosti. Čap se je zavedal pomembnosti tekoče filmske govorice, ki zna še tako preprosto zgodbo prikazati na intriganten način. Pri njem je klapa padla šele po natančno izdelani snemalni knjigi, ki ni smela dišati po gledališki predstavi. Kader ni bil nikoli omejen tako, da ne bi čutil tistega, kar je zunaj njega. Like je oblikoval glede na njihov socialni izvor, poklicne igralce je zasedel le za starejše vloge (Stane Sever, Metka Bučar), dijake pa je poiskal med bleščečimi naturščiki, ki jih je na poskusnih snemanjih dobesedno »rentgeniziral«.
Naslov filma je naslov pesmi Ne čakaj na maj, ki jo je za film uglasbil Borut Lesjak, avtor besedila pa je Frane Milčinski, ki tudi nastopa v filmu. Izvaja jo izvrstna Olga Bedjanič – simpatična in duhovita Hiperbola –, spremlja pa jo jazzovsko navdihnjen Krištof z zasanjanim igranjem na violino.
Čap je, kljub temu da ga kolegi niso nikoli zares sprejeli medse, ostal pri nas in posnel kopico dobrih filmov, npr. Kruh in sol z Marcellom Mastroiannijem, izjemno vojno dramo o etičnih dilemah Trenutke odločitve, akcijsko komedijo Naš avto, vohunski film X-25 javlja itd. Še posebej pa je pomemben kot avtor obrtniško brezhibnih filmov, ki so v našo kinematografijo vnesli nove tehnične standarde in izrazne kvalitete.
Na ta veseli dan kulture vas vabimo, da uživate ob brezplačnem spletnem ogledu filma Ne čakaj na maj – klasike, ki je s toplino in humorjem osvojila srca gledalcev.
Vir: Slovenski filmski center
